Smokvina bolšica (Homotoma ficus)

Bolšice (Hemiptera: Psylloidea) so majhna skupina fitofagnih žuželk, ki se prehranjujejo z rastlinskim sokom. Navadno se hranijo le na enem gostitelju. Danes so razporejene v šest družin, ena manjših je Homotomidae, v katero je na celem svetu uvrščenih 80 vrst. Vse so hranijo na gostiteljih družine Moraceae, predvsem na rodu Ficus. Smokvina bolšica (Homotoma ficus) se hrani na figi.

Smokvina bolšica se v nasadih fig v večjem številu pojavlja le občasno. Ličinke, ki se hranijo na listih, lahko povzročijo nekaj škode, vendar vrste ne smatramo kot ekonomsko pomembno. Vseeno obstajajo poročila o ekonomski škodi zaradi hranjenja ličink in odraslih osebkov na listih ter včasih na plodovih ter zaradi tvorbe sajaste plesni na medeni rosi, ki jo izločajo tako ličinke kot tudi odrasle žuželke. Sajasta plesen omejuje fotosintezo ter respiracijo na prizadetih rastlinah, zaradi izgleda pa zmanjšuje tržno vrednost pridelka.

 

Odrasli osebki so po levitvi svetlo zeleni, kasneje nekoliko potemnijo v svetlo zeleno rjavkasto barvo. Moški osebki merijo v dolžino 3,25 do 3,55 mm, samičke od 3,50 do 3,80 mm. Ličinke prvega razvojnega stadija so rumene barve s svetlo rdečimi očmi in temno rjavimi nogami. Ličinke petega razvojnega stadija so svetlo zelene, telo na gosto prekrivajo enostavne sete, v dolžino merijo okoli 2,5 mm.

Vrsta je široko razširjena in pogosta v jugozahodni Sloveniji. Seljak (2006) poroča o najdbah žuželke v Goriških Brdih (Kozana), na obali (Strunjan), na Goriškem (Kromberk, Nova Gorica), v Soški dolini (Kanal, Most na Soči) ter na Krasu (Brje pri Komnu). Najdba, na podlagi katere je nastal pričujoči članek in pripadajoče fotografije pa prihaja iz Huma v Goriških Brdih. Izven Slovenije se smokvina bolšica pojavlja praktično povsod kjer raste figa, tako v Mediteranu, kot na Bižnjem Vzhodu. Skupaj z gostiteljem je bila vnešena v nekatere države, kjer fig prej niso poznali, recimo v Veliko Britanijo in Švico. Opažena je bila tudi v Kaliforniji v ZDA.

Ličinke petega razvojnega stadija se hranijo ob listnih žilah na spodnji strani lista (slika levo). Desno povečana ličinka petega razvojnega stadija (slika desno):

 

Smokvina bolšica ima eno generacijo letno. Prezimi v stadiju jajčeca na gostiteljski rastlini. Pojav posameznih razvojnih stadijev je povezan s temperaturami, oziroma z geografsko lego. Prve ličinke se izlegajo konec marca. Larve prvega in drugega stadija so skrite pod luskolisti brstov, od tretje faze naprej so ličinke razporejene na obeh straneh listnih žil na spodnji strani lista. Larve tretjega razvojnega stadija se pojavijo konec aprila. Med hranjenjem larve izločajo medeno roso, ki je zavita v vosek, katerega na listih najdemo v obliki kapljic. Prvi odrasli osebki se pojavijo konec maja. Poleti (julij, avgust) odrasle osebke najdemo predvsem na spodnji strani listov v bližini listnih žil. Razmnoževanje poteka konec avgusta in v začetku septembra, jajčeca izlega od druge polovice septembra naprej in jih najdemo v manjših gručah v razpokah na lesu v bližini listnih brstov.

Bolšica preko poletja večinoma ostaja na figi, čeprav poročila iz Krimskega polotoka omenjajo migracijo odraslih osebkov na iglavce, hrast, divji kostanj, glog ter datelj. Srbske raziskave so pokazale, da bolšica poleti večinoma ostaja na figah, kjer se zadržuje predvsem na sončnih, južnih in jugozahodnih delih krošnje.

Izmed naravnih sovražnikov se omenjajo predatorske stenice, kot je Malacocoris chlorizans (Heteroptera: Miridae) ter Orius minutus (Heteroptera: Anthocoridae), ki se prehranjuje z jajčeci.

Viri:

  • JERINIĆ-PRODANIVIĆ D. 2011. The First Finding of The Fig Psylla Homotoma ficus L. (Hemiptera, Psylloidea, Homotomidae) in Serbia. Pestic. Phytomed. (Belgrade), 26(3), 2011, 205–212.
  • SELJAK G. 2006. An overview of the current knowledge of jumping plant-lice of Slovenia (Hemiptera: Psylloidea). Acta Entomologica Slovenica, Ljubljana, vol. 14, št. 1: 11–34
  • FITO-INFO: www.fito-info.si

Viri slik:

 

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin