Marelična kodravost (Taphrina deformans var. armeniaca)

Letošnje leto je posebej ugodno za razvoj bolezni sadnega drevja, kot so breskova kodravost (Taphrina deformans), ali listna luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila). Ugodni pogoji omogočajo razvoj tudi nekaterim glivam, ki pri nas veljajo za redke. Takšna je gliva Taphrina deformans var. armeniaca, ki se pri nas na marelici (Prunus armeniaca) pojavlja le občasno in zato ne povzroča omembe vredne škode. Letos smo bolezenska znamenja, ki jih povzroča ta gliva, našli na marelicah v manjšem nasadu v Goriških Brdih. Znamenja so se pojavljala le na posameznih poganjkih.

Glivo je leta 1903 prvi opisal Ikeno. Znana je v Romuniji, ZDA, Avstraliji, Indiji, Kitajski in na Japonskem. Na območju nekdanje Jugoslavije je bila prvič opisana v makedonski Đevđeliji, leta 1963, kjer je povzročala škodo. Kasneje so jo našli še v Črni Gori (Boka Kotorska) leta 1972 na posameznih poganjkih marelic. Gospodarske škode ni povzročila, saj so tam marelice rasle zgolj v vrtnih nasadih in niso veljale za pomembno sadno vrsto. Danes bolezen poznamo tudi v Sloveniji, kjer se občasno pojavlja predvsem na Primorskem, v sosednji Hrvaški pa jo poznajo v dolini reke Neretve. Bolezni, ki jo gliva povzroča, v srbohrvaško govorečih državah rečejo ‘kovrčavost listova kajsije’. V Sloveniji uradnega imena bolezen nima, po mnenju Prof. dr. Francija Aca Celarja iz Biotehniške fakultete, bi jo lahko imenovali ‘marelična kodravost’.

Bolezenska znamenja na listih so podobna kot pri breskovi kodravosti. Listi so nakodrani in odebeljeni, a za razliko od breskve tkivo ni izrazito hipertrofirano (povečano). Listi so manjši od normalnih in imajo krajše listne peclje. Na otip so krhki, mladi listi so rdečkaste barve, starejši pa belkasti, kar je posledica izgube klorofila. Listi kasneje postanejo temno sivi in črni, pričnejo se sušiti. Navadno se bolezenska znamenja pojavijo na celotnem poganjku, ki je zrasel iz okuženega brsta in ne le na posameznih listih. Poganjek sam je prav tako nekoliko belkaste barve, medčlenki so skrajšani. Na drevesih, kjer je bila bolezen najdena, je bolezenska znamenja kazalo le nekaj poganjkov (1 – 2/drevo).

Bolezenska znamenja na poganjkih:

Pregled listov pod mikroskopom razkrije na prečnem prerezu askuse, ki so šilaste, oziroma koničaste oblike in niso lepo zaokroženi, ali topi na vrhu, kot je to opaziti pri breskovi kodravosti. Askusi so redko posejani po zgornji strani lista. Skica askusov, kot jih je videti pod mikroskopom:

Kemično varstvo pred boleznijo je enako kot pri breskovi kodarvosti, oziroma ga opravimo ob predspomladanskem škropljenju marelic z bakrenimi pripravki, katerim sledi škropljenje s pripravki na osnovi kaptana (Merpan). Preventivno varstvo vključuje predvsem odstranjevanje in uničenje okuženih poganjkov. Najbolje je, da jih sežgemo.

Viri:

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin