Spomladanske pozebe in zaščita pred njimi

Globok prodor hladnega polarnega zraka 14. marca 2013 nad naše kraje je na Primorskem doslej ostal skoraj neopažen. Razen nekaj malega burje, ki je pihala predvsem na Vipavskem v jutranjih urah tega dne, smo zaznali še nekaj stopinjsko ohladitev. Drugih intenzivnejših vremenskih pojavov sploh ni bilo, čeprav so napovedi sprva kazale močno burjo in bolj izrazito ohladitev. Toda, nad nami se bo v naslednjih dneh zadrževal zelo hladen zrak. Temperature na višini 850 hPa (cca. 1500 m) se bodo gibale med -8 in -12°C, kar bo v primeru jasne noči iz petka (15.3.) na soboto (16.3.) predstavljalo veliko nevarnost pozebe. V zatišnih legah bi se temperature lahko spustile pod kritične vrednosti za pozebo sadnega drevja tudi v zgodnejših razvojnih fazah.

Največjo nevarnost za pozebo predstavljajo temperature pod -2°C. Temperature med -2 in -3°C povzročijo zmerne pozebe, ki uničijo 10 – 50 % rodnih brstov v razvojni fazi začetka cvetenja. Močne pozebe imamo pri temperaturah med -3 in -4°C. Te poškodujejo 50 – 90 % rodnih brstov v razvojni fazi začetka cvetenja, ter 10 – 50 % rodnih brstov, ki so v razvojni fazi balona. Najhujše so pozebe, pri katerih se temperature spustijo pod -4°C. V teh primerih pozebe 90 % rodnih brstov v razvojni fazi balona ter 50 % rodnih brstov v zgodnejših razvojnih fazah mišjega ušesca. Kritične temperature za pozebo v razvojni fazi nabrekanja brstov so še nekoliko nižje in odvisne od sadne vrste. Pri breskvah in marelicah znašajo -4°C, pri slivah in češnjah -5°C ter pri jablanah in hruškah -7°C. Najbolj je na pozebo občutljiva aktinidija, ki v razvojni fazi nabrekanja brstov lahko pozebe že pri temperaturi -2°C.

Obseg škode je odvisen od sadne vrste. Pri debeloplodnem sadju je dovolj, če se v plodove razvije 5 % cvetov, pri češnji pa se mora v plodove razviti 20 % cvetov. To pomeni, da 90 % škoda na breskvah ne naredi pomembne škode, medtem ko je na češnji škoda že zelo velika.

Princip nočnega ohlajanja temelji na izgubah toplote v ozračje s sevanjem. Podnevi tla prejmejo toploto od sonca v obliki kratkovalovnega sevanja. Del le tega se vpije v tla in jih segreje, del pa se odbije v obliki dolgovalovnega sevanja, katero v ozračju zadene v molekule vodne pare ter CO2 in se odbije nazaj na Zemljo. Zato v oblačnih nočeh nevarnosti pozebe ni, saj toplota ne more ‘zbežati’ iz Zemljine atmosfere. Povsem drugače je ob jasnih nočeh, ko so izgube toplote velike, od -5, pa celo do -10°C. Če je zrak suh, je povečana evapotranspiracija, ki povzroči še dodatno ohlajanje. Nevarnost pozebe je odvisna tudi od lege nasada. Nočne temperature so nižje v nasadih zasajenih v kotlinah, ali na ravninah, saj se težek hladen zrak ponoči seseda na dno takih lokacij. Nastanejo nekaj metrov debele plasti hladnega zraka. Pojav imenujemo inverzija.

Ločimo tri vrste pozeb. Radiacijske pozebe nastanejo zaradi izgub toplote v obliki dolgovalovnega sevanja v jasnih nočeh. Zrak se ohlaja in steka v nižje lege. Prihaja do nastanka inverzije. Plast hladnega zraka je razmeroma tanka. Z višino se temperatura zraka dviguje in se spet spušča šele na višjih nadmorskih višinah. Do tega tipa pozebe pride zaradi dotoka hladnega polarnega zraka iz severa Evrope. Konvekcijske pozebe nastanejo ob globokih prodorih polarnega zraka, ki se hitro gibljejo proti jugu. Vreme je podnevi hladno, oblačno, s severovzhodnimi vetrovi, kateri ponoči ponehajo, temperatura pa se spusti pod 0°C. Plast hladnega zraka je debela, zato je zaščita pred tako pozebo zelo težka. Do kombiniranih pozeb pride po prehodih hladnih front, ki prinesejo nizke temperature okoli 0°C. Zvečer se severovzhodni veter umiri, nebo se zjasni. Pride do radiacijske pozebe s temperaturami tudi do -10°C.

Ločimo dve vrsti zaščite pred pozebo, pasivno in aktivno. Pasivno sestavljajo tehnološki ukrepi, kateri se izvajajo pred aktivno zaščito, ali pa tudi ne, saj lahko poslabšajo rezultate aktivne zaščite. Pri zasnovi novega nasada moramo upoštevati najnižje temperature na določeni lokaciji. Za posamezne lokacije izberemo primerne sadne vrste. Bolj občutljive sadne vrste ne sadimo na lokacije, kjer je nevarnost pozeb velika. Sadne vrste, ki bolj zgodaj odganjajo, so bolj občutljive na pozebo. Odganjanje je zgodnejše na sončnih legah, prav tako imajo na odganjanje vpliv nekatere podlage. Ob pojavu radiacijskih pozeb je pomembna tudi gojitvena oblika. Škoda je največja bližje tlom, zato so višje gojitvene oblike manj občutljive na pozebo, a je oskrba takih nasadov dražja.

Hladen zrak se ponoči v obliki jezer nabira v kotlinah in ob ovirah na tleh. Če je v spodnjem delu nasada naravna ali umetna ovira, jo skušamo odstraniti, da omogočimo odtekanje hladnega zraka. Če je nasad na nagnjenem terenu, lahko postavimo ovire v njegovem zgornjem delu in tako preusmerimo hladen zrak mimo nasada.

Ugoden vpliv proti pozebi imajo gola, vlažna in zbita tla, ki imajo največjo zmožnost zadrževanja toplote. Pri sveže obdelanih tleh so izgube večje, prav tako pri zatravljenih tleh, kjer se toplota izgublja z evapotranspiracijo. Znižanje temperature povzroči tudi zastiranje. Če so tla suha, jih pred nevarnostjo pozebe namočimo, zeleno podrast pomulčimo, da zmanjšamo ohlajanje zaradi izhlapevanja.

Gnojenje z dušikom poveča občutljivost na pozebo, gnojenje s fosforjem in kalijem pa ji zmanjša. Ob nevarnosti pozebe ne gnojimo z dušikom. Razvoj dreves lahko zakasnimo z raznimi ukrepi. Pri marelicah barvamo debla z apnenim beležem. Lahko se uporabi tudi različne hormoske pripravke. Na te načine zakasnimo razvoj za največ 7 dni.

Razprostrte mreže proti toči lahko odbijejo del dolgovalovnega sevanja in s tem pomagajo zadrževati toploto. Če se na mrežah pojavi slana, lahko pride do kontra učinka in je škoda večja. Pri uporabi te metode moramo spremljati predvsem vlažnost zraka in nevarnost pojava slane.

Aktivna zaščita temelji na oroševanju dreves. Nasad se pokrije z umetnim dežjem. Zaščita temelji na izkoriščanju fizikalnega dejstva, da se pri zmrzovanju vode sprošča energija v obliki toplote. Na vsak kilogram vode se sprosti 335 kJ energije. S stalnim dovajanjem vode, ki zmrzuje, se sprosti dovolj toplote, da temperatura ne pade pod 0, oziroma pod -0,5°C. Tako ostanejo rodni brsti, ki so pokriti z ledom, nepoškodovani. Količina potrebne vode je odvisna od vremenskih razmer, temperature zraka, vetra. Bolj neugodne razmere zahtevajo večjo porabo vode. S pršenjem moramo začeti dovolj zgodaj in končati dovolj pozno, da ne pride do podhladitve ledu in s tem poškodb dreves. Negativne lastnosti takega načina zaščite so velika poraba vode, lahko pride tudi do zadušitve korenin dreves, zaradi velikih količin vode, ki zastaja v nasadu. Voda izpira hranila v podtalje, lahko pride do poslabšanja strukture tal. Velika količina ledu na drevesih lahko povzroči lomljenje vejic ter mandanje poganjkov.

Izvedb aktivne zaščite z oroševanjem je več. Poleg oroševanja obstajajo še drugi načini zaščite, recimo segrevanje nasadov z uporabo peči na različna kuriva. Ta način zaščite je zelo drag. Obstajajo še sistemi razbijanja inverzije z ventilatorji, ali helikopterji ter zaščita z ustvarjanjem umetne megle v nasadu.

Najhujše pozebe v Sloveniji in na Primorskem smo imeli v letih 1997 in 2003. Leta 1997 je bila zelo mrzla celotna druga polovica marca in cel april. V spodnji Vipavski dolini se je v času od polnega cvetenja naprej oroševalo kar 17-krat. Največ škode je povzročil mraz 17. aprila, ko se je jutranja temperatura spustila na -7,8°C. 8. aprila 2003 so temperature na Goriškem padle pod -5°C, v Vipavski dolini celo pod -6°C. Ohladitev je prišla v občutljivi razvojni fazi odpiranja brstov. Poškodovane so bile breskve, marelice, aktinidija, orehi, pa tudi rodni brsti češenj in poganjki vinske trte.

Na Primorskem so spomladanske ohladitve najbolj nevarne v prvi dekadi aprila, saj sovpadejo z občutljivimi razvojnimi fazami sadnega drevja in vinske trte. Večja verjetnost pozebe je v letih, ko je razvoj rastlin zgodnejši. V Biljah so v obdobju 1963 – 2000 ob prezgodnjem cvetenju zabeležili 7 pozeb. Ob kasnejšem cvetenju sta bili zabeleženi 2 pozebi.

Najnižje zabeležene temperature 9. aprila 2003 so se močno razlikovale od lokacije do lokacije. Na ravninskih in kotlinskih legah so se temperature spustile od -5 do -6,5°C, na višjih legah na hribu (Vedrijan v Goriških Brdih) pa le do -1,2°C. Na nizke temperature je vplivalo obsežno višinsko jedro hladnega zraka nad srednjo Evropo ter Balkanom. Temperature nad Slovenijo na višini 850 hPa (cca. 1500 m) so znašale med -8 in -10°C. Dotok hladnega zraka se je pričel 6. aprila. 8. aprila se je ozračje umirilo, ob jasni noči so se temperature spustile globoko pod ničlo. Hladno vreme se je nadaljevalo do 9. aprila. Po ocenah KGZ Nova Gorica je bilo poškodovanih 95 – 100 % cvetnih brstov breskev, 30 – 80 % hrušk, češenj in sliv ter 25 – 90 % jablan. Marelice, orehi in aktinidije so pozebli v celoti, škoda na vinski trti se je pojavila na zgodnjih sortah. Poškodovanost je bila močno odvisna od lege.

Sinoptična situacija nad Evropo dne 8. aprila ter temperature na višini 850 hPa:

Situacija 8. aprila 2003 je na las podobna trenutnemu stanju v ozračju, oziroma vremenskim razmeram, ki so napovedane za noč iz 15. na 16. marec 2013. 14. marca je prišlo v višinah do globokega prodora polarnega zraka nad naše kraje. Temperature nad Slovenijo na višini 850 hPa v noči na soboto, 16.3. naj bi znašale -8 do -12°C. Na Primorskem se pričakuje jasna noč, brez omembe vrednega vetra, kar bi lahko vodilo v nastanek inverzije in s tem nizkih temperatur v zatišnih legah, oziroma v kotlinah in dolinah. Pri tem je pomembno poudariti, da so noči sredi marca približno uro daljše kot ob koncu prve dekade aprila, kar lahko vodi v še nižje temperature kot smo jih imeli aprila 2003.

Sinoptična situacija nad Evropo dne 16. marca ter temperatura na višini 850 hPa:

Računska napoved modela Aladin za sobotno jutro 16. marca. Pričakujemo jasno noč, brez močnejšega vetra. Model predvideva za severno Primorsko jutranje temperature od -2 do -6°C, a bodo dejanske temperature seveda odvisne od reliefnih značilnosti posamezne mikrolokacije.

Oblačnost in padavine:

Veter na 10m:

Napoved temperatur za sobotno jutro:

Opozorilo pred zelo nizkimi temperaturami je objavljeno tudi na Meteoalarmu:

Sadno drevje je v tem času v različnih razvojnih fazah, kar je posledica neenakomernega razvoja zaradi spremenljivega vremena z veliko padavinami. Marelice na toplejših legah že cvetijo, medtem ko so v nižinskih nasadih brsti močno napeti. Breskve na višjih legah imajo brste tudi že močno napete, medtem ko v nižinah zaostajajo v razvoju. V fazi napenjanja brstov so tudi češnje in višnje ter slive. Slednje na toplejših legah že razpirajo brste.

Glede na trenutne razvojne faze dreves katastrofalne škode na sadnem drevju sicer ne gre pričakovati, so pa v nevarnosti marelice, ki že cvetijo. Kritična temperatura v tej razvojni fazi znaša -3°C, v fazi nabrekanja brstov pa -4°C. Tu bi ob zelo nizkih nočnih temperaturah lahko nastala škoda. Ostale sadne vrste imajo kritične temperature v času nabrekanja brstov med -5 in -4°C. Če se bodo nočne temperature na nižinskih legah spustile pod -5°C, so tudi tam nasadi v nevarnosti. Zaradi velike aktivnosti polarnega vrtinca v zadnjem času, gre v prihodnjih tednih pričakovati nove prodore polarnega zraka v osrednjo Evropo in Sredozemlje, zato bo nevarnost pozeb visoka še v prihodnjih tednih, ko bodo rastline v občutljivih razvojnih fazah.

Sončna petek in sobota bosta sicer ponudila priložnost za škropljenje koščičarjev proti boleznim, kot so listna luknjičavost koščičarjev ter breskova kodravost. S čim škropiti, si lahko preberete v kmetijskih nasvetih KGZ Nova Gorica: KMETIJSKI NASVETI. Za nakup fitofarmacevtskih sredstev in nadaljnje nasvete obiščite podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko v Goriških Brdih.

Viri:

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin