Breskova kodravost, rožičavost češpelj, listna luknjičavost koščičarjev in druge bolezni koščičarjev, ki jih zatiramo s predspomladanskim škropljenjem

Zgodnja pomlad, oziroma prehod zime v pomlad (konec februarja, marec) je čas, ko v sadovnjakih opravimo predspomladansko škropljenje sadnega drevja. Gre za zelo pomembno opravilo, saj sicer lahko pride do hudih okužb z nekaterimi glivičnimi boleznimi, ki povzročijo izpad pridelka ter oslabijo drevesa.

Najpomembnejše bolezni na koščičarjih so tiste, ki jih povzročajo glive iz rodu Taphrina. Gre za glive zaprtotrosnice (razred Ascomycota). Različne vrste gliv okužujejo številne rastlinske vrste:

  • Breskve in nektarine: Taphrina deformans – breskova kodravost
  • Mandelj: Taphrina deformans var. amigdali
  • Češplje in slive: Taphrina pruni – rožičavost češpelj
  • Češnje: Taphrina wiesneri (sin. T. cerasi) – češnjeva metličavost
  • Češplje in slive: Taphrina instititiae – češpljeva metličavost

Na koščičarjih poznamo še eno zelo pomembno bolezen, ki jo zatiramo hkrati s škropljenji proti glivam rodu Taphrina. Gre za listno luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila).

BRESKOVA KODRAVOST (Taphrina deformans)

BOLEZENSKA ZNAMENJA

Listi so namehurjeni, se zvijajo navzdol, okuženi deli so odebeljeni, zaviti in krhki, navadno bele barve, lahko tudi svetlo vijolični, ali rdeči. Na mehurjih se kmalu pojavi bel poprh. Gre za spolna trosišča, aske z askosporami. Kasneje se na okužene liste naselijo saprofitske glive, ki povzročijo sušenje in odpadanje listov.

Breskova kodravost, okuženi list in poganjek:

Okužbe opazimo tudi na mladih poganjkih, kjer opazimo rdečkasto obarvane nabrekline. Okuženi poganjki zrastejo iz okuženih brstov, vsi njihovi deli (steblo, listi) so hipertrofirani (odebeljeni). Poganjki poleti odmrejo.

Ob močnejših okužbah med in po cvetenju se na plodovih pojavijo rdečkasto rjave bulaste novotvorbe (rdeči mozoljčki). Cvetovi in plodovi ob močnejših okužbah zgodaj odpadajo z drevesa. Plodovi so manjši.

Ob močnejših okužbah večina listja odpade. Kasneje listje ponovno odžene, kar rastlino izčrpava. Okuženi poganjki ne dozorijo popolnoma in so podvrženi zimskim pozebam. Posledično imamo v naslednjem letu slabši nastavek listov in cvetov.

RAZVOJNI KROG GLIVE

Gliva prezimi kot saprofitski micelij, ali v obliki brstičev na lesu rastlin. Spomladi, v času brstenja dreves brstiče dež in veter odneseta na listne brste. Brstiči kalijo v kapljici vode in okužijo mlade lističe. Gliva po okužbi prodre skozi kutikulo, ali skozi listne reže v rastlinsko tkivo. Micelij se intenzivno razrašča med celicami in povzroči povečanje ter delitev celic, kar vidimo kot povečanje in iznakaženje organov. Ko aski prebijejo kutukulo, nastane na površini listov askusna plast z askusi in askosporami. Dozoreli askusi počijo, prihaja do izbruhov askospor, ki jih veter raznaša na veje. Tam se oblikujejo sekundarne spore (brstiči), ki lahko brstijo in tvorijo nove trose, ali pa iz njih požene micelij. Sekundarne okužbe so redke in niso gospodarsko pomembne.

OKUŽBE

Obseg okužb je močno odvisen od vremenskih razmer. Gliva v toplih in suhih pomladih ne povzroča večjih težav, zato povsem zadostujeta dve škropljenji s fungicidi. Več okužb je v hladnem in deževnem vremenu, ko je prehod zime v pomlad počasen, vreme konec februarja in začetek marca turobno, zmerno deževno, z občasnim zapoznelim sneženjem. V takih pogojih je rast dreves počasna, doba občutljivosti pa podaljšana. Gostitelj je na okužbe občutljiv od časa nabrekanja brstov do razvoja mladih lističev in poganjkov. V takih razmerah moramo drevje zelo zgodaj temeljito poškropiti (na Primorskem že februarja), celo obliti s škropilno brozgo, sicer škropljenje ni uspešno. Gliva prične z razvojem, ko dnevne temperature presežejo 6 – 8°C. Škropimo pred napovedanim dežjem, ko so konice brstov dreves že razprte. Ob dežju voda brstiče glive odplavi v brste, kjer ti kalijo in okužijo mlade zasnove lističev. V prisotnosti škropiva brstiči ne morejo kaliti, rastlina je s tem zaščitena.

V letošnji pomladi (2013) imamo ugodne pogoje za razvoj omenjenih bolezni. Prehod iz zime v pomlad je počasen, pogosto dežuje, napovedane so tudi ohladitve s sneženjem. Trenutno so dnevne temperature dovolj visoke, da se glive lahko razvijajo, zato je zelo pomembno, da ne zamudimo s prvim škropljenjem z bakrovimi pripravki. Spodnji graf prikazuje gibanje dnevnih temperatur na vremenski postaji Enomarket Kojsko, kjer vidimo, da so temperature v zadnjih 14 dneh vseskozi nad območjem temperatur 6 – 8°C, v katerem glive pričnejo z razvojem.

Marelice in breskve predvsem na toplejših legah že brstijo, zato bi na takih legah moralo biti škropljenje že opravljeno. Nekoliko bolj zapoznel je razvoj češenj in češpelj, kar pa nas ne sme uspavati. Računati moramo tudi s tem, da bo tja do 15. marca škropljenje praktično nemogoče, zaradi slabe vremenske napovedi. Pa še po tem datumu bodo pogoji za škropljenje slabi, saj kaže na močno burjo.

ENS-i računskega prognostičnega modela GFS, ki prikazujejo temperaturo na ploskvi 850 hPa (cca.1500m) ter padavine na območju zahodne Slovenije v naslednjih 14 dneh. Različne črte pomenijo različne možne scenarije. Kot vidimo, se nam obeta veliko padavin in izrazita ohladitev v naslednjem tednu:

ŠKROPLJENJE

Kemično varstvo lahko opravimo v dveh obdobjih. Prvo je jesensko, v času odpadanja listja, ko drevesa poškropimo s polovičnimi odmerki bakrovih pripravkov, drugo pa predspomladansko, ob brstenju in odganjanju listov.

STRATEGIJA ŠKROPLJENJA – predspomladansko škropljenje

  1. škropljenje: Barkrovi pripravki – Uporabimo jih le 1× letno, le če pade nadpovprečno veliko dežja, škropljenje z njimi ponovimo. Vedno škropimo pred napovedanim dežjem.
  2. škropljenje: Pripravki na osnovi cirama in kaptana: uporabimo jih 1 – 2× v presledku 10 – 14 dni, pred napovedanim obilnim dežjem. Aktivna snov ciram spada med ditiokarbamate, ki jih lahko uporabimo le 2× letno, saj so škodljivi koristnim plenilskim pršicam na drevesih.

Za nakup potrebnih pripravkov za zatiranje omenjenih bolezni ter nadaljnje nasvete, obiščite podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko v Goriških Brdih. Tam boste dobili tudi škropilne načrte za posamezne rastlinske vrste.

Ko lističi presežejo starost treh tednov, jih gliva skoraj ne more več okužiti. Pomembno je vedeti, da kurativno varstvo breskove kodravosti ni možno, zato so pred spomladanska preventivna škropljenja esencialnega pomena.

ROŽIČAVOST ČEŠPELJ

Rožičavost češpelj povzroča gliva Taphrina pruni. Znamenja se najprej pojavijo na plodovih (drobni beli mehurji), ki se hitro večajo in se kmalu razširijo na celoten plod. Ta se nenormalno poveča in postane iznakažen ter dobi rožičasto obliko, ali obliko banane. Meso postane gumijasto, oziroma spužvasto in neužitno. Seme se preneha razvijati in se posuši. Na njegovem mestu ostane votla odprtina. Plod je sprva rdečkastega izgleda, a nato posivi in je prekrit s sivkasto prevleko. Možne so tudi okužbe listja in poganjkov.

OKUŽBA IN VARSTVO

Do okužbe pride, ko brstiči glive vzkalijo na brazdah pestičev, tedaj micelij prodre v plodnico, kjer se razvija hkrati s plodom. Strategija zatiranja je enaka kot pri breskovi kodravosti, le da moramo opraviti še dodatno škropljenje v cvet.

METLIČAVOST ČEŠENJ IN ČEŠPELJ

Bolezni povzročata glivi Taphrina cerasi in Taphrina instititiae. Gliva ob odganjanju dreves prodre v brste in okuži mlade poganjke. Ti se razvijejo v metlaste tvorbe brez sposobnosti oblikovanja cvetov in plodov. Bolezni zatiramo enako kot breskovo kodravost, oziroma listno luknjičavost koščičarjev.

LISTNA LUKNJIČAVOST KOŠČIČARJEV

Povzroča jo gliva Stigmina carpophila. Po okužbi se na listih pojavijo drobne rdeče pege. Na robovih peg nastane plutasto tkivo, ki porjavi in izpade. Gre za obrambni mehanizem rastline pred glivo. Listje je preluknjano in na videz prestreljeno. Možne so tudi okužbe poganjkov in plodičev. Pri slednjem prihaja do povečanega trebljenja in pojava gnilobe. Posebej občutljive so višnje, na katerih se pojavijo črno modrikaste temne pege, obdane z rdečkastim obročem. Pri češnjah so te pege rjavkaste in obdane z rdečkastim obročem. Spominjajo na pege, ki nastanejo pri okužbah z bakterijami rodu Pseudomonas.

Bolezen se v hladnih poletjih lahko pojavi na breskvah, posebej tam, kjer v tleh primanjkuje železa, ali pa so drevesa oslabljena zaradi kodravosti, ali glivičnega raka. Taka drevesa odvržejo listje.

Pri marelicah so mnoge sorte odporne na okužbe listja, a občutljive na zgodnje okužbe plodov. Nevarnost obstaja, da te okužbe spregledamo. Kurativno ukrepanje proti bolezni ni dovolj učinkovito. Na razpoke na plodovih zaradi luknjičavosti se naselijo še glive sadne gnilobe (Monilia, Botrytis). Luknjičavost je na vrtovih pogosta tudi na okrasnih koščičarjih (lovorikovec – Prunus laurocerasus).

Listna luknjičavost koščičarjev na plodovih marelic. Poškodbe na plodu predstavljajo mesta, na katerih se kasneje razvije sadna gniloba (Monilia):

Varstvo je enako kot pri zatiranju gliv rodu Taphrina in ga opravljamo hkrati. Pomembno je vedeti, da aktivna snov ciram (Ziram) nima dovoljenja za zatiranje listne luknjičavosti koščičarjev, na kar morajo biti še posebej pozorni vsi, ki so vključeni v integrirano pridelavo. V evidence morajo vpisati, da so sredstvo Ziram uporabljali za zatiranje breskove kodravosti, ali druge vrste gliv tega rodu.

VIRI

  • Agrios G.N. 2005. Plant Pathology, 5th Edition. San Diego/US: Elsevier Science Publishing Co Inc, 952 str.
  • Celar F. 2004. Skripta pri predmetu Fitopatologija s fitomedicino. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, ppt prezentacija.
  • Štampar in sod. 2005. Sadjarstvo. Ljubljana: Kmečki glas, 416 str.
  • Vremenski podatki Vremenske postaje Enomarket Kojsko v Kojskem za mesec februar in marec (klik na povezavo)

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin