Črna pegavost vinske trte (Phomopsis viticola)

Phomopsis viticola, povzročiteljica črne pegavosti vinske trte, je ena od gliv, ki v vinogradih lahko povzročijo veliko škode. Gre za bolezen lesa, ki jo v Sloveniji poznamo v vseh vinorodnih deželah. Najbolj prizadene sorte z manj bujno rastjo, naprimer ‘Sivi pinot’, ‘Chardonnay’, ‘Muškat ottonel’, ‘Laški rizling’, ‘Traminec’, ‘Zeleni silvanec’, ‘Rizvanec’, itd., saj gliva težje oslabi močan rodni les, kot šibek rodni les manj bujnih sort.

Okužene rozge čez zimo značilno pobelijo, nato izpod površja izrastejo črne bradavičaste tvorbe, piknidijska trosišča, ki spomladi, takoj po odganjanju vinske trte dozorijo in začnejo bruhati trose. V tem obdobu prihaja do glavnih okužb mladik. Te se navadno zgodijo v deževnem vremenu na bazalnem delu poganjka. Okužbe so hujše in bolj obširne, če je v času odganjanja in začetne rasti mladik hladno in deževno vreme in trta raste počasneje. Na mestu okužbe se razvijejo črne nekrotizirane ranice eliptične oblike. Z rastjo mladike se ranica podaljšuje in razpoka v globino. Pri močnih okužbah mladika zakrni in lahko popolnoma propade. Če proti črni pegavosti vinske trte več let zapored nič ne ukrenemo, gliva polagoma preraste celoten trs. Bolezen se iz leta v leto stopnjuje, sčasoma pričnejo odmirati celotni kraki, ali kordoni. Lahko propade celoten trs. Okužene trte moramo več let zdraviti, da spet vzgojimo zdrav rodni les. Razvoj glive na ostalih delih trte pri nas ni tako pomemben. Na listih opazimo točkasta razbarvanja z vijolično črno piko na sredini. Pege se počasi večajo, listi prično rumeneti in veneti ter odpadejo pozneje kot zdravi listi. Mladi lističi se skodrajo. Jagode se spremenijo v temno modre posušene rozine neprijetnega plesnivega okusa.

Pri varstvu se poslužujemo tako preventivnih, kot tudi kemičnih ukrepov. Okužene dele trt izrezujemo, jih odstranjujemo iz vinograda ter sežgemo, ali zakopljemo. Gliva se namreč razvija tudi na odrezanem lesu na tleh. Če tak les mulčimo, s tem še pospešimo razvoj glive.

Kemično varstvo opravljamo v fenofazi odganjanja ter začetne rasti mladik. Pomembno je, da ustavimo izbruhe spor iz piknidijskih trosišč. Če to uspešno storimo, smo bolezen ustavili. Kemična eradikcija micelija iz lesa ni možna. Odvisno od potrebe ter vremenskih razmer, izvedemo eno do dve škropljenji letno v času odganjanja. Prvo škropljenje opravimo, ko so mladike velike 2 – 3 cm, drugo pa ko so mladike dolge 6 – 10 cm. V suhih pomladih so razmere za razvoj glive slabe. V deževnih in hladnih pomladih prvo škropljenje opravimo, ko so mladike dolge 1 – 2 cm in drugo, ko so dolge 3 – 5 cm.

V Sloveniji so za namen kemičnega varstva pred črno pegavostjo vinske trte registrirana sredstva na podlagi propineba (Antracol, Antracol combi), ditianona (Delan), folpeta (Folpan), metirama (Polyram) in strobilurinski pripravki (Stroby WG, Quadris, Universalis), s tem da ima slednji le stransko delovanje. Stransko delovanje imajo tudi pripravki na podlagi mankozeba (Dithane, Manfil). Tuje in vitro raziskave so pokazale, da strobilurini proti glivi učinkujejo že v najnižjih koncentracijah. Med preizkušenimi fungicidi sta bila najučinkovitejša trifloksistrobin (pripravek Nativo 75 WG) in penkonazol (Topas), ki sta v Sloveniji registrirana za varstvo pred oidijem vinske trte. Dobro so inhibirali rast micelija tudi pripravki na podlagi azoksistrobina, krezoksim-metila, spiroksamina in mankozeba. Največji odmerek aktivne snovi za zaviranje rasti micelija je bil potreben pri pripravkih na podlagi folpeta. Aktivne snovi, ki so registrirane samo za varstvo pred oidijem vinske trte, učinkujejo le na micelij glive Phomopsis viticola in ne preprečujejo kalitve trosov glive. Od sredstvev na tržišču omenimo še Mikal Flash (fosetil-Al + folpet), ki prav tako deluje proti črni pegavosti, toda učinek ima le njegova kontaktna komponenta, folpet. Za zelo učinkovit pripravek proti črni pegavosti vinske trte, ki v zgoraj navedeni raziskavi ni bil zajet, velja ditianon (Delan). Ta je zelo primeren za uporabo v antirezistenčni strategiji, kjer se velikokrat uporablja folpet. Vsa našteta sredstva, razen tistih, ki so namenjena varstvu pred oidijem vinske trte, so sicer registrirana za zaščito pred peronosporo vinske trte.

Za nakup sredstev se lahko obrnete na podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko, kjer boste tudi dobili nadaljne napotke za varstvo vinske trte ter uspešno antirezistenčno strategijo.

Viri:

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin