Hruševa bolšica (Cacopsylla pyri)

Na hruški se pojavlja več vrst bolšic, najbolj škodljivi sta navadna hruševa bolšica (Cacopsylla pyri) ter velika hruševa bolšica (Cacopsylla pyrisuga), manj pogosta je mala hruševa bolšica (Cacopsylla pyricola). Vse bolšice izločajo velike količine medene rose, s katero onesnažijo plodove. Na medeni rosi se nato razvijejo glive sajavosti, z njo se prehranjujejo tudi mravlje.

Najnevarnejša je navadna hruševa bolšica, ki razvije štiri rodove letno. Hudi napadi so predvsem posledica nepravilne uporabe insekticidov ter neustrezne pridelovalne tehnologije. Močan napad drevo oslabi v tej meri, da lahko preneha cveteti. Glavni naravni sovražnik bolšice so plenilske stenice iz rodu Anthocoris (cvetne stenice).

Za uspešno zatiranje bolšic je pomembna pravilna izbira pripravkov za kemično varstvo in ustrezna rez ter gnojenje. Ko izbiramo insekticide, upoštevamo stranske učinke na naravne sovražnike in možnost nastanka odpornosti pri bolšicah. Obseg populacije bolšic je tesno povezan z bujnostjo poganjkov, zato z zmernim gnojenjem in rezjo poskrbimo, da je rast umirjena.

Ličinke prvega stadija se hranijo le na najbolj nežnih vršičkih poganjkov. Če je poganjkov malo, je smrtnost prvega stadija večja, če jih je veliko, se obseg škodljivcev poveča. V pregnojenih nasadih so težave večje poleti. Da bi zmanjšali število bolšic, uporabimo rastne regulatorje, ki omejijo rast poganjkov.

Odrasli osebki navadne bolšice so veliki do 2,8 mm in prezimijo v nasadih pod listjem ter v rastlinskem drobirju. Ob toplem vremenu se preselijo na veje že konec februarja, oziroma v začetku marca. Jajčeca odlagajo že v marcu, vendar so pomembnejša jajčeca, ki so odložena od sredine aprila naprej. Slednje velja predvsem za notranjost Slovenije, saj so v letošnjem letu hruške pričele z vegetacijo v marcu in smo aprila zabeležili že precejšnjo škodo na mladih drevesih. Jajčeca so rumena do oranžna. Samice jih najprej odlagajo na razpirajoče se brste, nato na konice lističev in kasneje na konice poganjkov. Iz jajčeca na spodnji strani izrašča trnast kaveljček, s katerim je usidrano na podlago, na drugi strani pa ima izrastek, ki je namenjen uravnavanju vlage in plinov. Prve sploščene rdečeoke ličinke najdemo na poganjkih konec aprila. Na Primorskem smo jih našli ob toplem marcu že konec tega meseca. Ličinke gredo skozi pet stadijev preobrazbe, konec prve dekade maja se pojavijo odrasle bolšice prve poletne generacije (na Primorskem pride do pojava te generacije ustrezno prej, oziroma odvisno od vremenskih razmer).

Varstvo temelji na oceni števila bolšic. Marca ugotavljamo številčnost populacije odraslih bolšic z metodo stresanja. S palico, ki jo obložimo z gumo udarjamo po drevesu. Če po 100 udarcih po vejicah ulovimo v lovilni lijak več kot 100 do 150 bolšic, je zatiranje smiselno. V tem času pri uporabi insekticidov ni nevarnosti za škodljive učinke na naravne sovražnike. Uporabljamo insekticide na osnovi imidakloprida (Confidor SL 200, Kohinor SL 200), ali tiametoksama (Actara 25 WG), katerim dodajamo oljne pripravke za boljši učinek. Pri odmerjanju olj moramo biti natančni, ker preveliki odmerki lahko povzročijo močno mrežavost plodičev in ožige listov.

Pred cvetenjem, ali po njem je prag škodljivosti 10 % napadenih cvetnih šopov, maja pa če je 15 % poganjkov naseljenih z nimfami prvega in drugega stadija. V tem času uporabljamo insekticide na osnovi abamektina (Vertimec 1,8 % EC), ali acetamprida (Mospilan 20 SG). Za slednja je potrebno upoštevati 20 metrski, oziroma 50 metrski varovalni pas od voda 1. in 2. reda. Vsa sredstva so nevarna za čebele, zato pred njihovo uporabo poskrbimo za ukrepe varovanja čebel (pokosimo cvetočo podrast, preprečimo zanašanje škropilne brozge na okoliške rastline). Uporabi abamektina se sicer poizkušamo izogibati, saj je zaradi visoke učinkovitosti nadomestilo za najtežje primere. Junija bolšico zatiramo posredno z insekticidi, ki jih uporabljamo proti zavijačem. Za nakup navedenih fitofarmacevtskih sredstev kontaktirajte Enomarket d.o.o., Kojsko.

Če smo spomladi bolšico temeljito zatrli in smo dosegli umirjeno rast poganjkov, lahko pričakujemo, da bodo kasneje razvoj bolšice zadržale plenilske stenice. Glede porabe vode pri škropljenju, prevladuje mnenje, da boljše rezultate dosežemo pri večji porabi vode na hektar (vsaj 600 do 800 l/ha).

Velika hruševa bolšica ima le en rod letno. Odrasli osebki so veliki 3,8 mm in oranžno rjave barve. Prezimujejo v gozdovih na iglavcih. V nasade hrušk se preselijo v začetku aprila. Jajčeca odlagajo na mlade lističe, ki se zaradi izločkov samic značilno skodrajo. Ličinke se pojavijo konec prve tretjine maja. Konec junija se odrasli osebki ponovno selijo v gozdove. Velika bolšica je škodljiva le v mladih nasadih, kjer zavira razvoj poganjkov, iz katerih nastane ogrodni les. Zatiramo jo z insekticidi, ki jih uporabljamo za navadno hruševo bolšico.

Bolšice so prenašalci fitoplazme ‘Pear decline’, zato je njihovo zatiranje posebej pomembno v nasadih, kjer se ta bolezen pojavlja v večji meri.

Viri:

  • Štampar F. in sod. 2005. Sadjarstvo. Ljubljana: Kmečki glas, 416 str.
  • Žežlina I. 2012. Škropilni program za hruške 2012. Revija Sad, številka 3, letnik 23, 14-15.

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin