Archive for April, 2016

Pet let je v meteorolo┼íkem smislu kratka doba, a hkrati za lastnika amaterske vremenske postaje ─Źas, ko se ┼że lahko pri─Źne igrati s statistiko meteorolo┼íkih spremenljivk. Vremenska postaja Enomarket Kojsko je z delovanjem pri─Źela 27. decembra 2010 in odtlej neprekinjeno bele┼żi podatke. V Gori┼íkih brdih v zgodovini ni bilo veliko vremenskih postaj, ki bi dalj┼íe obdobje merile vremenske parametre. Najbolj znana je vremenska postaja Vedrijan slovenske Agencije za okolje, ki je edina vremenska postaja najvi┼íjega reda v Gori┼íkih brdih. Neprekinjen niz podatkov ima iz obdobja med letom 1961 in 1980, po dalj┼íem ─Źasu nedelovanja pa je v letu 2015 ponovno za┼żivela v okviru projekta Bober. Ker v meteorologiji za znanstveno uporaben niz podatkov veljajo le 30 letni nizi, sta 2 desetletji ┼íe vedno premalo, da bi lahko vlekli kakr┼ínekoli zaklju─Źke.

Povpre─Źna letna temperatura za obdobje delovanja postaje v Vedrijanu┬ázna┼ía 13┬░C. Ta vrednost je zaradi globalnega segrevanja ozra─Źja v zadnjih desetletjih zagotovo vi┼íja. Amaterska postaja v Kojskem, ki je postavljena na podobni nadmorski vi┼íini (243 m; Vedrijan 285 m) in delu Brd s podobnimi klimatskimi zna─Źilnostmi ima petletno povpre─Źje pri 13,8┬░C. Najhladnej┼íe leto je bilo 2013, s temperaturo 13,3┬░C, najtoplej┼íi pa zadnji leti v nizu, 2014 in 2015 s srednjo vrednostjo pri 14┬░C.

Kako zelo prekratko je to obdobje meritev, nam pove podatek, da je povpre─Źna temperatura februarja ni┼żja od povpre─Źne temperature januarja, ki velja za najhladnej┼íi mesec v Gori┼íkih brdih. Ta ‘anomalija’ v podatkih ima vzrok v ekstremnem prodoru hladnega zraka med 31. januarjem in 13. februarjem 2012. Povpre─Źna mese─Źna temperatura februarja 2012 je zna┼íala vsega 2┬░C. Hkrati v teh petih letih v januarju nismo zabele┼żili nobenega izrazito hladnega obdobja, ┼íe ve─Ź, januarji so bili ve─Źinoma topli. Januar 2014 je imel povpre─Źno temperaturo kar 7┬░C. Hkrati je bil najhladnej┼íi januar 2011 s 3,2┬░C, vendar sta pri tej vrednosti veliko vlogo odigrali inverzija in advekcijska megla, ki je za ve─Ź dni prekrila postajo v Kojskem, temperatura je bila posledi─Źno pogosto nizka. Hkrati je bilo v hribih tedaj nenavadno toplo za zimski ─Źas. Povpre─Źna januarska temperatura v Vedrijanu (1961 ÔÇô 1980) je 3,9┬░C, v Kojskem (2011 ÔÇô 2015) pa 4,8┬░C.

V zadnjih letih so bila vro─Źa poletja z dlje ─Źasa trajajo─Źim vro─Źinskimi valovi in su┼ío pogosta. Med leti 2011 ÔÇô 2014 smo bili vro─Źine dele┼żni predvsem v avgustu, julij 2015 pa je v popolnosti pokazal svoje zobe z novim temepraturnim rekordom postaje. Najvi┼íja izmerjena temperatura sedaj zna┼ía 37,1┬░C in je bila izmerjena 22. julija 2015. Star rekord iz 20. avgusta 2012 je bil prese┼żen kar za 0,8┬░C. Nedvomno bi lahko ┼ílo ┼íe vi┼íje, a je sredi dneva nastalo ve─Ź pulznih neviht, katerih nakovala so zakrila sonce in s tem prekinila nadaljnje segrevanje ozra─Źja.

Na spodnjih slikah so prikazane pulzne nevihte med 21. in 23. julijem 2015. Zgoraj levo je nevihta nad Dinaridi 21.07., slika zgoraj desno prikazuje ostanke nakovala nevihte nad Furlanijo, ki je zakrila sonce in prepre─Źila nadaljnje segrevanje tega dne.┬áTemperatura v Kojskem je┬ádosegla maksimum pri┬á37,1┬░C. Slika spodaj levo prikazuje mo─Źnej┼ío pulzno nevihto, ki je istega dne nastala nad Krasom. Nakovalo eksplozivnega vzgornika je kmalu prekrilo ve─Źino neba, s tem je bilo s soncem za ta dan konec. Slika spodaj desno prikazuje mo─Źno pulzno nevihto nad Dinaridi 23.07., ki se je spro┼żila ┼íe┬ánekoliko bolj zgodaj v dnevu┬ákot pulzi prej┼ínjega dne. Segrevanje je bilo prekinjeno ┼że pred 14h popoldne:

 

 

Dnevne povpre─Źne temperature v Kojskem med vro─Źinskimi valovi so zelo visoke, ┼że kar tropske. Pono─Źi ┼żivo srebro le izjemoma pade pod 20┬░C. Najvi┼íja minimalna temperatura je bila izmerjena 21. julija 2015, in sicer 24┬░C. Povpre─Źna temperatura ta dan je zna┼íala 29,7┬░C, kar je ┼íe vedno dve desetinki manj od rekordnega 5. avgusta 2013. V poletju 2015 smo zabele┼żili 32 tropskih no─Źi (Tmin >= 20┬░C) in 43 vro─Źih dni (Tmax >= 30┬░C). Srednja mese─Źna temperatura julija je zna┼íala 25,1┬░C, le desetinko manj od rekordnega avgusta 2012.

Topli zimi je sledila temperaturno povpre─Źna pomlad, zelo vro─Źe poletje ter ponovno povpre─Źna jesen z nenavadno toplimi obdobji novembra in decembra. Slednja bosta poleg visokih temperatur ostala v spominu po stabilnem anticiklonalnem vremenu, pogosti advekcijski megli in pomanjkanju padavin. S slednjim sta pripomogla k najbolj suhemu letu v zgodovini meritev na vremenski postaji Enomarket Kojsko. Skupna vsota je zna┼íala 1141,2 mm (povpre─Źje 2011 ÔÇô 2015: 1583,4 mm). Povpre─Źna koli─Źina padavin na vremenski postaji Vedrijan v obdobju 1971 ÔÇô 1980 je 1695 mm. Novembra je padlo 17,5 mm, decembra pa le 5,3 mm de┼żja. Vse padavine v decembru so padle kot rosenje iz megle, ali nizke obla─Źnosti. Omeniti velja tudi padavinsko skromna zimo in pomlad 2015, saj je do konca maja padlo vsega 277,1 mm (povpre─Źje 618,2 mm) in najbolj mokro poletje v merilnem obdobju z 413,8 mm. Vrednost je le za las presegla leto 2014, ko je v zelo mokrem in hladnem poletju padlo 412,2 mm de┼żja. Srednja vrednost za petletno obdobje zna┼ía 319,5 mm. Najbolj mokra meseca v letu sta bila september (198,4 mm) in oktober (229,1 mm de┼żja).

Povpre─Źne mese─Źne temperature po posameznih letih na vremenski postaji Kojsko. Bodite pozorni na velike temperaturne razlike med leti predvsem v zimskih in poletnih mesecih. Spomladi in jeseni so razlike med leti manj┼íe:

Vsote padavin po letih na vremenski postaji Kojsko. Bela ─Źrta na grafu predstavlja petletno povpre─Źje. Izrazito odstopa leto 2014, ki je bilo ekstremno namo─Źeno v januarju in februarju. Leto 2015 je bilo najbolj suho v zadnjih petih letih. Po suhi zimi smo imeli mokro poletje in ponovno zelo suh zaklju─Źek leta:

Klimagram vremenske postaje Kojsko po petih letih bele┼żenja podatkov:

Nekaj poletnih neviht smo ┼że analizirali v ─Źlankih v minulem letu, tokrat si oglejmo le ┼íe nekaj najzanimivej┼íih nevihtnih trenutkov v drugi polovici poletja in v septembru 2015. Najprej panorama nevihte, ki je nastala 20. avgusta nad Krasom in je imela zanimivo smer SV – JZ, kakr┼íno imajo nevihte pri nas le redko:

Najlep┼ía superceli─Źna nevihta v leto┼ínjem letu je Furlanijo in Gori┼íko obiskala 14. septembra. Nevihta je nastala na konvergenci pri Lignianu in ┼żivela do Nove Gorice, kjer je pre┼íla v linijo. Ker je pri tleh pihal mo─Źan jugo, je obstajalo kar nekaj potenciala za nastanek tornada. Pod mezociklonom (slika desno) je videti ‘funnel cloud’, vendar je konfiguracija terena onemogo─Źila popoln razvoj tornada in je nevihta kasneje kmalu oslabela:

 

Dobre pogoje za nevihte je prinesel 23. september. V Furlaniji in nad Gori┼íkimi Brdi je nastalo nekaj superceli─Źnih neviht. Ena taka je na sliki levo. Popoldne je sledil prehod hladne fronte z obilnimi nalivi:

 

Od nevihtnega vremena pojdimo v nadaljevanju k stabilnemu jesenskemu in zimskemu vremenu.┬áSledi nekaj fotografij advekcijske megle v novembru in decembru 2015, ki┬ádoslej ┼íe niso bile objavljene, a bi bilo ┼íkoda, da ostanejo spregledane.┬áZa─Źnimo z Novo Gorico pono─Źi 10. novembra, ko je megla bila bitko s ┼íibko burjo, posledi─Źno so se deli mesta ob─Źasno pokazali iz megle (slika levo).┬áDelno je boj do jutra izgubila (slika desno):

 

12. novembra zve─Źer je bila megla ┼íe nekoliko plitvej┼ía kot dan poprej (zgoraj levo). 13. novembra je bila zgornja meja inverzije zve─Źer nekoliko vi┼íje kot prej┼ínje dni. V ve─Źernih urah smo opazovali prihod megle iz Furlanije nad Novo Gorico (sliki spodaj).┬áDesno zgoraj┬áje ve─Źerni pogled na ┼áteverjan in Cerovo v Gori┼íkih Brdih. Najve─Źja svetlobna packa v megli ob ‘oto─Źku’ v daljavi pripada Krminu (slika desno zgoraj):

 

 

Novembrsko obdobje plitve advekcijske megle je svoj vrhunec doseglo v jutru 13. novembra. Zjutraj je bila debelina inverzne plasti┬áve─Źja kot prej┼ínje dni in je segala do okoli 200 m n.m.v.┬áTekom dneva se je dvigovala in do konca dneva pre┼íla v nizko obla─Źnost. S┬átem je bilo konec pravlji─Źnih razgledov,┬áprevladovati je pri─Źela dolgo─Źasna sivina, ki nas je spremljala┬átudi ve─Źino decembra. Gotovo najzanimivej┼íi pojav so bile sen─Źne preslikave cerkvice Svetega Kri┼ża nad Kojskim v meglo nad vasjo. Posebnost, ki je popestrila prizor, sicer identi─Źen tistemu iz januarja 2011:

 

Zanimivi pogledi na bri┼íke vasice, ki so gledale iz megle na vrhovih gri─Źev. Na slikah vasi Vedrijan z Vi┼ínjevikom v ozadju ter ┼ámartno na sliki desno:

 

Kot omenjeno se je megla kmalu po son─Źnem vzhodu pri─Źela dvigovati. V Vedrijanu je kmalu iz megle gledala le ┼íe cerkvica. Na sliki desno je vas Kojsko, oziroma cerkev Sveti Kri┼ż na vrhu hriba ter cerkev Marijinega vnebovzetja spodaj:

 

V zadnjih letih so se plitve advekcijske megle na Primorskem pojavljale enkrat na dve leti, v letu 2015 pa je sledil ┼íe en dogodek v zadnjih dneh decembra. Spodnje fotografije prikazujejo advekcijsko meglo 28.12. zve─Źer┬ánad Furlanijo z Rimsko cesto in ozvezdji poletnega trikotnika na nebu. Na fotografiji desno je cerkvica Svetega Kri┼ża nad Kojskim z ozvezdjem Kita nad njo:

 

Jutro 29.12. je spet postreglo z nekaj meglenimi pogledi na vas Kojsko. Ker je bila inverzija izrazita, se je pod meglenim pokrovom pono─Źi temperatura spustila pod ledi┼í─Źe. V Kojskem smo bili pri─Źa nastanku ivja, ki je tu zelo redek pojav┬á(slika desno):

 

Viri:

  • Vremenska postaja Enomarket Kojsko
  • A┼ŻMAN MOMIRSKI L., KLADNIK D., KOMAC B., PETEK F., REPOLUSK P., ZORN M. 2008. TERASIRANA POKRAJINA GORI┼áKIH BRD. Geografski in┼ítitut Antona Melika ZRC SAZU, Ljubljana 2008, 197 str.

Pogled na Soško dolino in Alpe v ozadju 14. marca 2016

Za─Źetek prvega pomladnega meseca je bil ┼íe nekoliko muhast s pogostimi padavinami in razmeroma nizko mejo sne┼żenja, nato pa je sledilo dolgo suho obdobje s prevladujo─Źo burjo in razmeroma nizkimi temperaturami. V za─Źetku meseca smo zabele┼żili tri dni z nevihto, dvakrat pa se je sne┼żna meja spustila pod 800 metrov. Imeli smo tri dni z zmerno do mo─Źno burjo. Mesec je bil temperaturno neizrazit, ─Źeprav smo imeli nekaj jutranjih slan v dolinah in zati┼ínih legah. Te so najbr┼ż nekoliko razred─Źile leto┼ínji pridelek marelic, ki so bile marca ┼że v polnem cvetu, cvetele so tudi breskve. Ker zaradi toplih zim sadno drevje pri─Źenja cveteti vse bolj zgodaj, je dobro razmi┼íljati v smeri preventivne za┼í─Źite dreves pred pozebami s sredstvom Save Crop.

 

Preidimo k mar─Źevski statistiki vremenskih postaj:

  • Kojsko ÔÇô Gori┼íka Brda ÔÇô 243 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 9,1┬░C (po dekadah: 7,1┬░C; 9,4┬░C; 10,6┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 13,3┬░C (31.3.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 4,6┬░C (8.3.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 0
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = 2,6┬░C (8.3.)
Najvišja izmerjena temperatura = 17,7°C (31.3.)

Tretji najhladnej┼íi marec v zadnjih ┼íestih letih je bil malenkostno podpovpre─Źen. ┼áestletno povpre─Źje zna┼ía 9,6┬░C. Najtoplej┼íi je bil marec 2012 z 12,4┬░C, najhladnej┼íi pa 2013 s povpre─Źjem le 6,4┬░C.

Padavinsko je bil leto┼ínji marec pravi su┼íec. Ve─Źina padavin je padla v prvi dekadi meseca, v drugih dveh dekadah je skupno padlo le ┼íe 4,4 mm de┼żja. ─îeprav smo zabele┼żili 12 dni s padavinami, je bilo dni z ve─Ź kot 2 mm padavin le 6:

Število dni s padavinami = 12
Število dni s padavinami (>2 mm) = 6
Skupne mese─Źne padavine = 54,6 mm
Najvi┼íja dnevna koli─Źina padavin = 14,2 mm (3.3.)
Najvišja intenziteta padavin = 40,6 mm/h (5.3.)
┼átevilo dni s sne┼żenjem = 0
Število dni z nevihto = 3

Pogled na Novo Gorico s pobo─Źja Sabotina v burji 16. marca 2016

Po kon─Źanih treh mesecih je leto 2016 ┼íe nekoliko nadpovpre─Źno namo─Źeno s skupno 435,6 mm padavin, ┼íestletno povpre─Źje zna┼ía 374,6 mm. Hkrati je to tretji najbolj moker start v leto.

Burja, ki je vztrajala med 9. in 17. marcem ter 22. in 23. marca ni prinesla zelo mo─Źnih sunkov. Najmo─Źneje je v Kojskem pihnilo 23.3. z 88,5 km/h.

  • Korada ÔÇô Kanalski Kolovrat ÔÇô 812 m n.m.v.

Zaradi tehni─Źnih te┼żav in posledi─Źne zmede v bazi podatkov v dveh klju─Źnih dnevih meseca, bomo statistiko te postaje tokrat izpustili.

  • Dolgi Laz ÔÇô severna Banj┼íka Planota ÔÇô 888 m n.m.v.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 4┬░C (po dekadah: 2┬░C; 4,3┬░C; 5,5┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 8,5┬░C (31.3.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = -0,7┬░C (16.3.)
Število hladnih dni (Tmin < 0°C) = 7
Število ledenih dni (Tmax < 0°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = -2,8┬░C (16.3.)
Najvišja izmerjena temperatura = 13,5°C (19.3.)

Skupna koli─Źina padavin: 95 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 24,4 mm (5.3.)
Najvišja intenziteta padavin = 46,7 mm/h (31.3.)

Najmo─Źnej┼íi sunek vetra: 86,9 km/h (23.3.)

Viri:

  • Vremenske postaje WineAndWeather.net

Gosenica pu┼ípanove ve┼í─Źe in zna─Źilne po┼íkodbe na listih pu┼ípana.

Vnos tujerodnih organizmov v Slovenijo se v zadnjih desetletjih eksponentno pove─Źuje. V zadnji dekadi (2001 ÔÇô 2010) je bilo zabele┼żenih 60 novih tujerodnih fitofagnih vrst insektov in pr┼íic. To je dvakrat ve─Ź kot v prej┼ínji dekadi (1991 ÔÇô 2000) in kar ┼íestkrat ve─Ź kot v letih 1981 ÔÇô 1990 (Seljak, 2012). Tujerodni organizmi lahko pomembeno vplivajo na delovanje ekosistemov, povzro─Źijo motnje v prehranskih omre┼żjih, izrinejo avtohtone vrste in ogro┼żajo oskrbo s hrano in vodo. (Mato┼íevi─ç, 2013). Vzroke za pove─Źevanje vnosa tujerodnih organizmov gre iskati predvsem v globaliziranem svetu in mo─Źno pove─Źanem pretoku dobrin ter ljudi med celinami. Ve─Źina vne┼íenih organizmov le malo vpliva na novo okolje v katerem se pojavi, nekateri pa povzro─Źijo pomembno ┼íkodo na rastlinah in okolju ter imajo katastrofalne u─Źinke na biodiverziteto.

Pu┼ípanova ve┼í─Źa (Cydalima perspectalis) izvira iz vla┼żnih subtropskih podro─Źij vzhodne Azije, Indije, Kitajske, Koreje in ruskega daljnega vzhoda (Mally, 2010). Leta 2006 je bila prvi─Ź vne┼íena v Nem─Źijo, leta 2007 v ┼ávico in na Nizozemsko. Leta 2008 so jo prvi─Ź opazili v Veliki Britaniji, Franciji in Avstriji (Mally, 2010). Leta 2009 je bila zaznana v okolici Gradca (Avstrija), od kjer se je raz┼íirila v Slovenijo. Pri nas je bila prvi─Ź potrjena leta 2011 v Klju─Źarovcih v Pomurju. Istega leta so jo na┼íli tudi na Mad┼żarskem, v Romuniji, na ─îe┼íkem, Tur─Źiji ter v Italiji in na Iberskem polotoku (Peterlin 2015). Domneva se, da je bila v Evropo prvi─Ź vne┼íena s sadikami iz Kitajske (Seljak, 2012).

Li─Źinke pu┼ípanove ve┼í─Źe ob┼żirajo liste drobnolistnega pu┼ípana (Buxus microphylla), navadnega pu┼ípana (Buxus sempervirens) in Buxus sinica (Seljak, 2012). Ker v Aziji povzro─Źa veliko ┼íkodo, je njena ekologija dobro raziskana, obstajajo tudi podatki o kemi─Źnem varstvu, biolo┼íkem varstvu z uporabo entomopatogenih ogor─Źic ter uporabo feromonov (Mally, 2010). Velikost populacije in ┼íirjenje je odvisno od vremenskih razmer in prisotnosti pu┼ípana v vrtovih, ali v naravi. Trenutno je najpomembnej┼íi ┼íkodljivec na pu┼ípanu (Peterlin, 2015).

RAZVOJNI KROG IN OPIS ORGANIZMA

Razvojni krog od jaj─Źeca do metulja traja pri 20┬░C okoli 40 dni. Na leto razvije do 5 rodov (Peterlin, 2015). V Evropi ima letno dve do tri generacije (Mato┼íevi─ç, 2013), pri nas so bili v ustreznih razmerah ┼że potrjeni tudi ┼ítirje rodovi v enem letu (Peterlin, 2015).

Jaj─Źeca so bledo rumene barve, velika 1 mm. Samica jih najpogosteje odlo┼żi na spodnjo stran listov, kjer jih te┼żko opazimo. Po nekaj dneh se iz jaj─Źec izle┼żejo gosenice. Te so v mladosti vzdol┼żno progaste, fluorescentno zelene in ─Źrne barve, s ─Źrno glavo in ─Źrnimi pikami. S─Źasoma postanejo rjavkaste. Zrastejo do 4 cm. Hranijo se z listi pu┼ípana (rod Buxus), medtem ko v domovini napadajo tudi druge rastline. Ena gosenica poje tekom svojega razvoja do 45 listov, na enem grmu pa se pojavi do 100 gosenic. Grm pu┼ípana v povpre─Źju uni─Źijo v 5 do 7-ih dneh. V primeru mo─Źnega napada grm ostane brez listov in vej, rastlina propade. Gosenice na grmih tvorijo zapredke podobne paj─Źevini. Ko je zrelostno ┼żretje zaklju─Źeno, se zabubijo (Peterlin, 2015).

Prezimijo v stadiju bube (Petrlin, 2015), ─Źeprav nekateri viri navajajo prezimovanje v stadiju gosenice (Seljak, 2012). Buba v dol┼żino meri med 1,5 in 2 cm, sprva je zelene barve s temnimi vzdol┼żnimi progami, ki pozneje postanejo rjave. Bube najdemo skrite med listi in vejicami (Peterlin, 2015).

Odrasla ve┼í─Źa se pojavlja od aprila do septembra. Metulj─Źki so veliki od 3 do 4 cm, umazano bele barve, robovi kril pa so temnej┼íe rjavo obarvani. S starostjo se telo ve┼í─Źe obarva rjavo. Metulj─Źki so dobri letalci, vendar ne letijo dale─Ź (Peterlin, 2015). Letno z ve─Ź generacijami se lahko raz┼íiri do 5 km dale─Ź (Mato┼íevi─ç, 2013). Metulj─Źki so aktivni podnevi in pono─Źi (Peterlin, 2015).

Veliko odli─Źnih fotografij pu┼ípanove ve┼í─Źe v vseh razvojnih stadijih najdete na spodnji povezavi:

http://www.lepiforum.de/lepiwiki.pl?Cydalima_Perspectalis

ŠKODA

┼ákodo povzro─Źajo gosenice, ki se hranijo z listi in mladimi poganjki. Ko teh zmanjka, napadejo tudi olesenele veje. Lahko po┼żrejo grm v celoti. Mo─Źno napadene rastline se te┼żko obrastejo in lahko propadejo (Peterlin, 2015).

Metulj─Źki se pojavijo v maju in juniju ter v avgustu, gosenice pa opa┼żamo od marca do oktobra. Najprej opazimo delno objeden epidermis lista in kasneje cele liste ter poganjke. Na grmih opazimo ekskremente in zna─Źilno paj─Źevino (Mato┼íevi─ç, 2013).

VARSTVO

Najbolj┼ía je preventiva. Rastline redno pregledujemo, predvsem sredino grmov, kjer se gosenice najprej pojavijo in ukrepamo, ko jih opazimo. Gosenice lahko odstranjujemo ro─Źno. Najpomembnej┼íi naravni sovra┼żnik so ptice (Peterlin, 2015), ─Źeprav te nerade letijo na pu┼ípan, zaradi njegove toksi─Źnosti (Mato┼íevi─ç, 2013). U─Źinkovite so entomopatogene ogor─Źice vrste Steinernema carpocapsae (Peterlin, 2015) ter pripravki na osnovi Bacillus thuringiensis. V manj┼íih vrtovih se poleg ro─Źnega pobiranja li─Źink omenja ┼íe stresanje grmov in oblivanje z vodo (Mato┼íevi─ç, 2013).

Registriranih insekticidov za varstvo pred pu┼ípanovo ve┼í─Źo v Sloveniji ni. Tuja literatura navaja, da proti gosenicam delujejo sredstva na osnovi deltametrina, acetamiprida, piretrina, tiakloprida ter tiametoksama. Tretiranje z insekticidi je smiselno opraviti zgodaj, ko opazimo prve gosenice in je ┼íkoda ┼íe majhna. Uporabimo ┼íkropilnice z mo─Źnim pritiskom, da ┼íkropivo dobro prodre v notranjost grmov. Ker ima ┼íkodljivec ve─Ź rodov letno, je potrebno ┼íkropljenja ponavljati. Nobeno sredstvo ne zagotavlja dolgotrajnega varstva. Mo─Źno po┼íkodovane grme uni─Źimo s se┼żigom, ali jih zakopljemo v zemljo (Peterlin, 2015).

ZAKLJU─îEK

V letu 2015 je pu┼ípanova ve┼í─Źa povzro─Źala veliko ┼íkode v ve─Źjem delu Slovenije. Pu┼ípan je pri nas ┼íiroko raz┼íirjen predvsem kot parkovna rastlina, raste pa tudi avtohtono v naravi (Peterlin, 2015). Problem predstavlja uni─Źenje starih rastlin z dru┼żinsko tradicijo. V prihodnosti bo potrebno veliko pozornosti posvetiti pravo─Źasnemu zatiranju li─Źink pu┼ípanove ve┼í─Źe, dobro raziskati njeno ekologijo in predvsem natan─Źneje definirati na─Źin prezimovanja in pojav prvih gosenic. Le na ta na─Źin bomo lahko razvili u─Źinkovite strategije zatiranja ┼íkodljivca. Potrebno bo tudi registrirati pripravke za kemi─Źno varstvo pred ┼íkodljivcem in raziskati mo┼żnosti vnosa naravnih sovra┼żnikov.

LITERATURA

Page 1 of 212»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin