Archive for June, 2015

Meteorolo┼íko poletje je letos ┼że takoj na za─Źetku udarilo z vso silo.┬áPrevlada anticiklona v prvi dekadi junija┬ánad zahodnim Sredozemljem in srednjo Evropo (slika levo)┬ánam je prinesla prvi vro─Źinski val v letu┬áin z njim┬ákar 10 vro─Źih dni zapored. Maksimalne temperature so v dnevih s ┼íibko burjo dosegale 34┬░C, v Kojskem v Gori┼íkih Brdih smo v tem obdobju na┼íteli tudi 5 tropskih no─Źi, najvi┼íja minimalna temperatura je 5. junija zna┼íala 22,6┬░C. Prva dekada junija je bila s povpre─Źno dnevno temperaturo 24,4┬░C v Kojskem┬ádobre 3┬░C┬átoplej┼ía od povpre─Źja zadnjih pet let. Na 500 hPa so se temperature tekom vro─Źinskega vala gibale med -11 in -14┬░C, na 850 hPa pa tja do 15┬░C, kar je vendarle manj kot v julijskih, ali avgustovskih vro─Źinskih valovih, kakr┼ínim smo bili pri─Źa v preteklih letih. Posledi─Źno temperature v hribih zahodne Slovenije niso presegale 30┬░C, ┼íe ve─Ź, v Dolgem Lazu (888m) na severu Banj┼íke planote smo zabele┼żili najvi┼íji Tmax 27,1┬░C, na Koradi (812m) celo nekaj manj, 26,7┬░C.

Leto 2015 je bilo doslej zelo skromno s padavinami. Na vremenski postaji Kojsko ni padla niti polovica petletnega povpre─Źja postaje. Od za─Źetka leta do 14. junija je padel 277,1 mm de┼żja, potencialna evapotranspiracija (ET) pa je od za─Źetka leta zna┼íala dobrih 450 mm, od tega 77 mm le v prvih 13-ih dneh junija. Pomanjkanje vode se je ┼że poznalo predvsem na rastju s plitkim┬ákoreninskim sistemom.

Akumulacija padavin na vremenski postaji Kojsko v zadnjih petih letih, odkar postaja deluje. Bela ─Źrta predstavlja povpre─Źje. V zadnjih petih letih smo imeli dve nadpovpre─Źno namo─Źeni leti (2013 in 2014) in dve bolj su┼íni leti (2011, 2012), od kateri je ostala v spominu predvsem poletna su┼ía leta 2012. Leta 2015 je do 16. junija padlo ┼íe dobrih 200 litrov manj kot leta 2012:

Klimagram za vremensko postajo Kojsko je narejen na podlagi podatkov zadnjih petih let. Podatki teko─Źega leta do 16. junija 2015 so ┼że vne┼íeni v graf:

Vsaj za─Źasno prekinitev su┼íe so prinesle padavine med 14. in 16. junijem. Dolina hladnega zraka zahodno od nas je vplivala na vreme pri nas. V vi┼íinah je od zahoda pritekal bolj hladen in vla┼żen zrak, v nestabilni atmosferi so bile pogoste plohe in nevihte. Prek severnega Jadrana in Furlanije je 14. junija zapihal┬ájugovzhodnik in prina┼íal vlago┬áter s tem┬áenergijo nevihtam.┬áVrednosti CAPE-a so v obalnem pasu presegale 2000 J/kg, medtem ko je bil strig zmeren, med┬á10 in 15 m/s. Ugoden veering profil v obalnem pasu je omogo─Źal nastanek┬ákak┼íne kratko┼żive supercelice, ─Źeprav so prevladovale multiceli─Źne nevihte.

Karta 500 hPa za Evropo 14. in 15. junija od 12z, oziroma 18z:

 

Prvi val neviht je 14. junija dopoldne zajel severovzhodno Bene─Źijo ter zahodno Furlanijo. Radarska slika nevihtne linije:

Znotraj linije je pri kraju Latisana nastala spodnja superceli─Źna nevihta:
 

Popoldne je jugozahodno od Benetk nastala nova nevihtna linija, ki je potovala proti vzhodu severovzhodu. V Tr┼ża┼íkem zalivu je naletela na nekoliko slab┼íe pogoje s ┼íibko burjo spodaj, zato je nekoliko oslabela. Njen ju┼żni del je nadaljeval v notranjost Slovenije, v okolici Postojne je bilo mogo─Źe opazovati dvignjen shelf cloud. Visoka baza nevihte je botrovala mo─Źnim sunkom vetra na gust fronti, ki so na Postojnskem dosegali do okoli 90 km/h. Na cestah se je nemudoma zna┼ílo precej polomljenih vej dreves, po zraku je letelo tudi precej prahu. Linija je nato Ljubljansko kotlino pre┼íla oslabljena in se znova okrepila na ┼átajerskem ter nadaljevala naprej na Mad┼żarsko.

Radarska slika linije nad Tr┼ża┼íkim zalivom:

Koli─Źine de┼żja na severnem Primorskem so bile razmeroma skromne, saj so vremenske postaje po Gori┼íkih Brdih in So┼íki dolini bele┼żile le med 9 in 15 mm padavin.

Ve─Ź de┼żja je prinesel 15. junij. ┼Że zjutraj je nekaj ploh nastalo na obmo─Źju Korade in Kanalskega Kolovrata. Padlo je dobrih 10 mm de┼żja. Popoldne je dolgo vztrajala nevihtna linija nad Kanalskim Kolovratom in tolminsko. Postaje na tem obmo─Źju so v kratkem ─Źasu zabele┼żile okoli 100 mm padavin. Nova nevihtna linija se je v Furlaniji formirala v ve─Źernih urah ter pre┼íla Gori┼íko. Padavine so vztrajale ┼íe v no─Ź na 16. junij. Kon─Źno so se nabrale nekoliko ve─Źje koli─Źine, padlo je okoli 35 mm de┼żja. Na OFB-ju je pri┼ílo do novega pro┼żenja v Tr┼ża┼íkem zalivu, kjer so bili pogoji za nastanek mo─Źnih neviht dobri. Prek 1000 J/kg CAPE-a se je pokrivalo z okoli 15 m/s DLS-ja in ugodnim vetrnim profilom, zato ni ─Źudno da je tam nastala mo─Źna superceli─Źna nevihta ki je po─Źasi potovala prek Tr┼ża┼íkega zaliva naprej v Istro. Nevihto so spremljali mo─Źni nalivi in ┼ítevilne razelektritve.

Panoramski pogled na nevihtno linijo v Furlaniji v ve─Źernih urah:

Radarska slika ve─Źerne linije v Furlaniji. Linija je ob prehodu na slovensko ozemlje oslabela:

Radarska slika v poznem ve─Źeru 16. junija s superceli─Źno nevihto v Tr┼ża┼íkem zalivu:


Jutro 16.junija je prineslo novo nevihtno linijo na severnem Primorskem, ki se je raztezala iz italijanskega Tr┼żi─Źa v Vipavsko dolino. Ob severnih vetrovih je ┼ílo za dvignjeno nevihto, ki so jo spremljali mo─Źni nalivi. Radarska slika nevihte ter slika iz ARSO web kamere v Biljah pri Novi Gorici:

 

Zanimivo nevihtno dogajanje se je nadaljevalo popoldne. Do pro┼żenja je pri┼ílo ob obali Furlanije, multiceli─Źne nevihte so potovale proti severovzhodu. Ena od njih je opazila zahodni del Gori┼íkih Brd. Na sliki levo┬áje pogled na to nevihto od baze do nakovala z mamatusi, na sliki desno pa mo─Źan naliv nad vasjo Neblo:

 

Nevihte so pri ─îedadu pre┼íle v hriboviti svet zahodne Slovenije, na konvergenci vzhodno od Latisane v Furlaniji pa je ┼że pri┼ílo do novega pro┼żenja. Iz Trsta je prek in vzhodne Furlanije pihal jugovzhodnik, vi┼íje v ravnini pa severovzhodnik. 12z sonda┼ża iz Vidma je kazala 960 J/kg CAPE-a, bli┼żje obali je bilo energije ┼íe ve─Ź, tja do okoli 2000 J/kg. DLS-ja je bilo podobno kot prej┼ínje dni┬á10 do┬á15 m/s. Precej mejni pogoji za supercelice torej, vsaj kar se striga ti─Źe. Toda kot ┼że toliko krat doslej, se je tudi tokrat izkazalo, da mejni pogoji lahko proizvedejo presenetljivo dobro organizirane supercelice. Tokrat sta nastali kar dve v Furlaniji, ┼íe ena pa v Bene─Źiji, ki je kasneje razpadla nad severnim Jadranom. Razvoj najbolj vzhodne celice ki je nastala zahodno od kraja Mariano v Furlaniji in oslabela nekje pri Sredipolju (Redipuglia) je na spodnjih fotografijah:

 

Celica je bila po─Źasna in a z dobro izra┼żenimi strukturami, ogromnim wall cloud-om, inflow tail-om, striacijami mezociklona ter intenzivno padavinsko zaveso FFD-ja:

Radarski sliki supercelic v Furlaniji (levo) in kasnej┼íe supercelice v Bene─Źiji pri kraju Chioggia:

 

Viri:

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin