Archive for May, 2015

Rje se na ─Źebulnicah pojavljajo povsod, kjer le te rastejo. Povzro─Źajo znatno ┼íkodo na ─Źebuli (Allium cepa), poru (A. porrum), ─Źesnu (A. sativum) ter drobnjaku (A. schoenoprasum). Med ostalimi gostitelji navedimo ┼íe divji por (A. ampeloprasum). Patogena gliva je v naravi zastopana v genetsko razli─Źnih podskupinah, tako rja v enem delu sveta ni enaka rji na neki drugi celini. Primer: V Evropi rja ─Źebulnic povzro─Źa veliko ┼íkodo na poru, medtem ko v Ameriki na tej rastlinski vrsti ne povzro─Źa omembe vredne ┼íkode, a mo─Źno prizadane ─Źesen. V letu 2014 smo na Primorskem opazili ve─Źji pojav rje ─Źebulnic┬ána ─Źesnu. V nekaterih primerih je bil posevek mo─Źno prizadet. V letu 2015 so bila znamenja bolezni na posevku ─Źesna opa┼żena ┼że v marcu. V slednjem primeru pri sajenju ni bil upo┼ítevan kolobar. V tokratnem ─Źlanku bomo bolezen podrobneje spoznali in si ogledali mo┼żne na─Źine varstva.

Mo─Źno prizadet posevek ─Źesna (slika levo). Bolezenska znamenja na listu ─Źesna (slika desno):

 

SISTEMATIKA, MORFOLOGIJA IN RAZVOJNI KROG GLIVE

Rja ─Źebulnic, ali ─Źesnova rja, oziroma ─Źebulna rja spada med prostotrosnice (deblo Basidiomycota), pri katerih trosi nastajajo eksogeno, na strukturi, ki ji re─Źemo bazidij. Nadalje jo uvr┼í─Źamo v red Uredinales (rje). Ta red oblikuje dva ali ve─Ź tipov trosov, in sicer ecidiospore, uredospore (te ┼íirijo bolezen), televtospore (prezimitveni trosi) ter bazidiospore (spolno razmno┼żevanje). Rje so obligatni paraziti, kar pomeni, da za pre┼żivetje┬áobvezno potrebujejo rastlinskega gostitelja. Veljajo za eno najbolj uni─Źujo─Źih rastlinskih bolezni, rod Puccinia pa je med njimi najve─Źji in najbolj destruktiven.

Puccinia allii je makrocikli─Źna rja, kar pomeni, da ima popoln razvojni krog, torej tvori vse ┼ítiri tipe trosov. Nekateri izolati pa imajo nepopoln razvojni krog, brez tvorbe piknidijev in ecidiospor.┬áUredospore so enoceli─Źne,┬ásvetlo oran┼żne barve in velike 23 – 39├Ś20 – 24 um.┬áTelevtospore so temno rjave in se pojavljajo kasneje kot uredospore. Velike so med 28 – 45├Ś20 – 26 um. Piknidiji in ecidiospore se razvijejo le na nekaterih gostiteljih, kot sta drobnjak in zimski luk (Allium fistulosum). Zaradi razlik med izolati je bil patogen tekom let uvr┼í─Źem v ve─Ź rodov in vrst. Ti so: Puccinia allii, P. porri, P.mixta, P. blasdalei, Uromyces ambiguous, U. duris. Danes izolate, ki se pojavljajo na ─Źesnu, poru in drobnjaku,┬ávse┬áuvr┼í─Źamo v vrsto Puccinia allii, katera se smatra kot kompleks vrst. Znotraj vrste se pojavlja fiziolo┼íka specializacija, kjer┬áevropski izolati iz pora┬áne┬ánapadajo ─Źebule in drobnjaka, ameri┼íki izolati iz ─Źesna pa ne napadajo drobnjaka.

Vir inokuluma za spomladi posejane ─Źebulice so prezimni posevki. Gliva postane aktivna junija, v toplej┼íih letih┬á┼że konec maja in je aktivna do jesenskega, oziroma zimskega mraza. Vir oku┼żb so lahko tudi plevelne ─Źebulnice. Primarno oku┼żbo opravijo uredospore, ki se na ve─Źje razdalje ┼íirijo z vetrom. Optimalni pogoji za┬áoku┼żbo so temperature okoli 15┬░C in 4-urna 100 % omo─Źenost lista. Gliva je aktivna pri temperaturah med 10 in 24┬░C. Njen razvoj je hitrej┼íi na raslinah, ki rastejo v tleh z visoko vsebnostjo du┼íika in pomanjkanjem kalija. Gliva ni sposobna pre┼żivetja v tleh.

BOLEZENSKA ZNAMENJA

Prva bolezenska znamenja se pojavijo v obliki majhnih (1 – 2 mm velikih) pik in peg nepravilne oblike ter bele, ali svetlo rjave barve. Pege se kasneje pove─Źajo (3 – 5 mm), oblikujejo se zna─Źilni svetlo oran┼żni pra┼ínati kup─Źki (slika levo), ki nastanejo na zgornji in spodnji strani listov. Iz njih se spro┼í─Źajo oran┼żne pra┼ínate uredospore. Okoli pra┼ínatih kup─Źkov se lahko pojavijo kloroti─Źni haloji. Rja se najprej pojavi na starej┼íih listih in se kasneje raz┼íiri na mlaj┼íe. Mo─Źno oku┼żeni listi so lahko povsem prekriti s pegami, bledijo, kasneje porjavijo, se posu┼íijo in odmrejo. Oku┼żene rastline so po velikosti manj┼íe, manj┼íi je pridelek. Pri ─Źesnu prihaja do zastajanja rasti┬ácelotnih rastlin, vklju─Źno s ─Źebulico. Pri spravilu pridelka so ─Źebulice oku┼żenega ─Źesna slabe kvalitete, ┼íibke, zunanji stroki so lo─Źeni od ostalega┬ádela ─Źebulice. Tak pridelek se slabo skladi┼í─Źi. Pozna oku┼żba s televtosporami se ka┼że kot temno rjavi do ─Źrni kup─Źki na oku┼żenih listih.

VARSTVO

┼áirok kolobar zmanj┼ía pritisk bolezni,┬ázato je zelo pomembno, da se ga poslu┼żujemo.┬áIz posevkov┬áredno odstranjujemo plevelne ─Źebulnice, oku┼żene rastlinske ostanke pa zaorjemo. Izogibamo se┬ázaporednemu sejanju gostiteljskih rastlin na isto zemlji┼í─Źe (─Źesen – por – ─Źebula…). Pri poru lahko sadimo odporne sorte.┬áKemi─Źno varstvo┬ásestavljajo redna ┼íkropljenja s fungicidi. Z varstvom pri─Źnemo takoj, ko opazimo prva znamenja bolezni. Pomembno je, da fungicid dose┼że vse dele rastline. Proti glivi delujejo aktivne snovi iz skupin morfolinov, ali triazolov.┬áV Sloveniji so za ta namen registrirani tudi nekateri strobilurinski pripravki, recimo azoksistrobin, pa iprodion, bakreni pripravki, folpet, mankozeb, metalaksil-M, ciprodinil ter fludioksonil.┬áOstale aktivne snovi, ki delujejo proti glivi so ┼íe: bitertanol, klorotalonil, ciprokonazol, difenokonazol, fenpropimorf, heksakonazol, maneb, mankozeb, propikonazol, tebukonazol, triadimefon in triadimenol.┬áIzmed alternativnih na─Źinov varstva omenimo ┼íe ‘intercropping’, pri katerem med ─Źesen, ali por posejemo podzemno deteljo (Trifolium subterraneum). Ta bistveno vpliva na zmanj┼íanje ┼ítevila tripsov, delno pa zmanj┼ía tudi obseg pojavljanja rje. Kvaliteta pridelka je bolj┼ía, toda zmanj┼ía se koli─Źina pridelka na hektar povr┼íine.

    

Viri in nadaljnje informacije:

Viri slik:

Bol┼íice (Hemiptera: Psylloidea) so majhna skupina fitofagnih ┼żu┼żelk, ki se prehranjujejo z rastlinskim sokom. Navadno se hranijo le na enem gostitelju. Danes so┬árazporejene v ┼íest dru┼żin, ena manj┼íih je Homotomidae, v katero je na celem svetu uvr┼í─Źenih 80 vrst. Vse so hranijo na gostiteljih dru┼żine Moraceae, predvsem na rodu Ficus. Smokvina bol┼íica (Homotoma ficus) se hrani na figi.

Smokvina bol┼íica se v nasadih fig v ve─Źjem ┼ítevilu pojavlja le ob─Źasno. Li─Źinke, ki se hranijo na listih, lahko povzro─Źijo nekaj ┼íkode, vendar vrste ne smatramo kot ekonomsko pomembno. Vseeno obstajajo poro─Źila o ekonomski ┼íkodi zaradi hranjenja li─Źink in odraslih osebkov na listih ter v─Źasih na plodovih ter zaradi tvorbe sajaste plesni na medeni rosi, ki jo izlo─Źajo tako li─Źinke kot tudi odrasle ┼żu┼żelke. Sajasta plesen omejuje fotosintezo ter respiracijo na prizadetih rastlinah, zaradi izgleda pa┬ázmanj┼íuje tr┼żno vrednost pridelka.

 

Odrasli osebki so po levitvi svetlo zeleni, kasneje nekoliko potemnijo v svetlo zeleno rjavkasto barvo. Mo┼íki osebki merijo v dol┼żino 3,25 do 3,55 mm, sami─Źke od 3,50 do 3,80 mm. Li─Źinke prvega razvojnega stadija so rumene barve s svetlo rde─Źimi o─Źmi in temno rjavimi nogami. Li─Źinke petega razvojnega stadija so svetlo zelene, telo na gosto prekrivajo enostavne sete, v dol┼żino merijo okoli 2,5 mm.

Vrsta je ┼íiroko raz┼íirjena in pogosta v jugozahodni Sloveniji. Seljak (2006) poro─Źa o najdbah ┼żu┼żelke v Gori┼íkih Brdih (Kozana), na obali (Strunjan), na Gori┼íkem (Kromberk, Nova Gorica), v So┼íki dolini (Kanal, Most na So─Źi) ter na Krasu (Brje pri Komnu). Najdba, na podlagi katere je nastal pri─Źujo─Źi ─Źlanek in pripadajo─Źe fotografije pa prihaja iz Huma v Gori┼íkih Brdih. Izven Slovenije se smokvina bol┼íica pojavlja prakti─Źno povsod kjer raste figa, tako v Mediteranu, kot na Bi┼żnjem Vzhodu. Skupaj z gostiteljem je bila vne┼íena v nekatere dr┼żave, kjer fig prej niso poznali, recimo v Veliko Britanijo in ┼ávico. Opa┼żena je bila tudi v Kaliforniji v ZDA.

Li─Źinke petega razvojnega stadija se hranijo ob listnih ┼żilah na spodnji strani lista (slika levo). Desno pove─Źana li─Źinka petega razvojnega stadija (slika desno):

 

Smokvina bol┼íica ima eno generacijo letno. Prezimi v stadiju jaj─Źeca na gostiteljski rastlini. Pojav posameznih razvojnih stadijev je povezan s temperaturami, oziroma z geografsko lego. Prve li─Źinke se izlegajo konec marca. Larve prvega in drugega stadija so skrite pod luskolisti brstov, od tretje faze naprej so li─Źinke razporejene na obeh straneh listnih ┼żil na spodnji strani lista. Larve tretjega razvojnega stadija se pojavijo konec aprila. Med hranjenjem larve izlo─Źajo medeno roso, ki je zavita v vosek, katerega na listih najdemo v obliki kapljic. Prvi odrasli osebki se pojavijo konec maja. Poleti (julij, avgust) odrasle osebke najdemo predvsem na spodnji strani listov v bli┼żini listnih ┼żil. Razmno┼żevanje poteka konec avgusta in v za─Źetku septembra, jaj─Źeca izlega od druge polovice septembra naprej in jih najdemo v manj┼íih gru─Źah v razpokah na lesu v bli┼żini listnih brstov.

Bol┼íica┬ápreko poletja ve─Źinoma┬áostaja na figi, ─Źeprav poro─Źila iz Krimskega polotoka omenjajo migracijo odraslih osebkov na iglavce, hrast, divji kostanj, glog ter datelj. Srbske raziskave so pokazale, da bol┼íica poleti ve─Źinoma ostaja na figah, kjer se zadr┼żuje predvsem na son─Źnih, ju┼żnih in jugozahodnih delih kro┼ínje.

Izmed naravnih sovra┼żnikov se omenjajo predatorske stenice, kot je Malacocoris chlorizans (Heteroptera: Miridae) ter Orius minutus (Heteroptera: Anthocoridae), ki se prehranjuje z jaj─Źeci.

Viri:

  • JERINI─ć-PRODANIVI─ć D. 2011. The First Finding of The Fig Psylla Homotoma ficus L. (Hemiptera, Psylloidea, Homotomidae) in Serbia. Pestic. Phytomed. (Belgrade), 26(3), 2011, 205ÔÇô212.
  • SELJAK G. 2006. An overview of the current knowledge of jumping plant-lice of Slovenia (Hemiptera: Psylloidea). Acta Entomologica Slovenica, Ljubljana, vol. 14, ┼ít. 1: 11ÔÇô34
  • FITO-INFO: www.fito-info.si

Viri slik:

 

Leto┼ínja nevihtna sezona se v Furlaniji in na Gori┼íkem kar ni hotela za─Źeti. ─îe izvzamemo no─Źno to─Źonosno ‘elevated’ supercelico 7. maja, ki je iz Furlanije prinesla to─Źo v So┼íko dolino, predvsem kraje Kanal ob So─Źi in Av─Źe ter nekaj ┼íibkih pulznih in multiceli─Źnih neviht s sodro 9. maja, neviht nismo imeli. Pravo nasprotje lanskega leta, ko smo za─Źetek nevihtne sezone bele┼żili ┼że februarja.

Nasploh je za─Źetek leta 2015 najbolj suh v zadnjih petih letih. Vremenska postaja v Kojskem v Gori┼íkih Brdih je do 19. maja zabele┼żila vsega 238 mm padavin.┬áV┬áistem obdobju je┬áevapotranspiracija zna┼íala 334,5 mm, torej je primankljaj┬áod┬áza─Źetka leta zna┼íal ┼że 96,5 mm. Umirjen┬áuvod v leto je bil prekinjen 20. maja, ko nas je v ve─Źernih urah pre┼íla hladna fronta s prvo┬ámo─Źnej┼ío dnevno nevihto.

Anticiklonalna blokada Atlantika je odprla pot dolini hladnega zraka, ki se je iznad Skandinavije spustila vse do Sredozemlja. V naslednjih urah se bo v Sredozemlju poglobil ciklon, ki bo tekom no─Źi in jutri┼ínjega dne prinesel ┼íe kar nekaj padavin nad na┼íe kraje:

V popoldanskih urah je prek vzhodne Furlanije pihal ┼íibak do zmeren jugovzhodnik, ki je v srednjih plasteh obra─Źal v jugozahodnik do┬á50 vozlov. Z dotekanjem hladnega zraka v vi┼íinah v ve─Źernem ─Źasu, se je atmosfera destabilizirala, nevihte so nastale na konvergenci pri Benetkah in potovale proti severovzhodu. Dominantna nevihta, ki je potovala ob obali severovzhodne Bene─Źije, se je ob prihodu v ugodnej┼íe pogoje┬á v Furlaniji, izrazito okrepila.

Pogled na nevihto iz Grade┼ża:

Vse bolj organizirana nevihta s superceli─Źnimi zna─Źilnostmi je pridobivala na hitrosti in od Grade┼ża do Nove Gorice potrebovala vsega pol ure. Panorama nevihte z dobro razvitim ‘shelf cloud-om’ pri Gradi┼í─Źu ob So─Źi (Gradisca d’Isonzo):

Radarska slika ob 19:00 uri po lokalnem ─Źasu:

Preostale fotografije nevihte iz krajev Farra d’Isonzo, Vrtojba ter Selo v Vipavski dolini. Na Gori┼íko je prinesla mo─Źne nalive, ostalih posebnosti nismo zabele┼żili:

 

 

Viri:

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin