Archive for August, 2012

Poglejmo si nekaj zadnjih rezultatov analiz grozdja in mo┼íta v avgustu 2012. Trgatev je ┼że v teku, vendar je dozorelost grozdja posameznih sort zelo razli─Źna in odvisna od mnogih dejavnikov, predvsem lege, tipa tal, obremenitve, vpliva su┼íe, itd. Izpleni pri stiskanju so nizki. Ponekod iz istih vinogradov dobijo le 40 % lanske koli─Źine mo┼íta, red─Źenju grozdja navkljub. Zadnje de┼żevje, ko je povsod padlo med 30 in 40 litrov/m2, je nekoliko pove─Źalo te┼żo grozdja, a ta ostaja nizka, kar ka┼żejo tudi meritve te┼że 100 jagod v Kmetijskem zavodu Nova Gorica. Pri sorti ‘Sivi pinot’ je te┼ża 100 jagod marsikje celo pod 100 grami!

Za spodnja Brda (okolico Vipol┼ż), so zna─Źilne nizke kisline. Marsikje smo pri sortah ‘Chardonnay’ in ‘Sivi pinot’ izmerili zelo nizko skupno kislino, le malenkost nad 4 g/l. Posledi─Źno so pH-ji visoki, tudi do 3,70. Pri proizvodnji mirnih vin moramo paziti, da pH ne presega 3,40, saj sicer lahko pride do te┼żav v fermentaciji. pH-ji nad 3,50 pomenijo ugodne pogoje za razvoj vrst mle─Źnokislinskih bakterij, ki lahko povzro─Źajo razne bolezni vina. Ve─Ź o tem v ─Źlanku o mle─Źnokislinski fermentaciji.

Sladkorne stopnje so pri zgodnjih sortah prav tako odvisne od lege in drugih dejavnikov (prizadetost trt od su┼íe). Ponekod so na nagnjenih terenih in ju┼żnih ter jugozahodnih legah lahko sladkorne stopnje ┼że zelo visoke (23┬░BRIX), spet drugod precej nizke. Tu prednja─Źijo zgornja Brda in nekatere vzhodne lege. Zanimiva je sorta ‘Sauvignon’, katere sladkorne stopnje so ve─Źinoma nizke, a so nizke tudi kisline.

┼Żal nismo uspeli pridobiti nobenih meritev vsebnosti du┼íika v grozdju in mo┼ítu, a se predvideva, da je ta nizka, zato je dodajanje du┼íi─Źne hrane za kvasovke (Mycoattiv) med alkoholno fermentacijo zelo pomembno. Povsod tam, kjer so predvidene alkoholne stopnje visoke, je priporo─Źljivo dodajati hrano na osnovi sterolov in ma┼í─Źobnih kislin (Ruler Starter, Genezis Native), ki okrepi celi─Źne stene kvasovk, da le te postanejo odporne na vi┼íje alkoholne stopnje. Ker majhne koli─Źine de┼żja ┼íe niso izprale ostankov fitofarmacevtskih sredstev z listov, je predbistrenje mo┼íta zelo pomembno, saj tako te snovi odstranimo. V fermentaciji je priporo─Źljivo dodajati tudi sredstva na osnovi celi─Źnih sten kvasovk (Les Ecorces), ki absorbirajo ostanke ┼íkropiv in srednje veri┼żne ma┼í─Źobne kisline (C6, C8, C10), oziroma vse snovi, ki lahko inhibirajo fermentacijo. Ob tem ┼íe enkrat opozorimo na novo evropsko zakonodajo, ki predvideva posebno ozna─Źevanje vin, pri proizvodnji katerih je bil uporabljen kazein, ali jaj─Źni beljak! Nekatera sredstva na osnovi celi─Źnih sten kvasovk namre─Ź vsebujejo kazein.

Vsa navedena enolo┼íka sredstva proizvajalcev Art Enology in Oenofrance dobite v podjetju Enomarket d.o.o. Kojsko v Gori┼íkih Brdih, kjer boste dobili tudi natan─Źne napotke za uspe┼íno pot skozi leto┼ínjo trgatev in predelavo mo┼íta v vino.

Rezultati analiz mošta v Goriških Brdih od sredine do konca avgusta. Vse analize so bile narejene v laboratoriju podjetja Enomarket d.o.o., Kojsko:

─îe ┼żelite tudi sami spremljati dozorevanje grozdja v va┼íih vinogradih, lahko prinesete vzorec na analizo v podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko. Vzorec cca. 200 jagod odvzamite v skladu z navodili v tem ─Źlanku. Cena osnovne analize mo┼íta, katere rezultate imate prilo┼żnost spremljati nekaj vrstic vi┼íje, zna┼ía vsega 6,50 EUR. Rezultati so navadno znani ┼że v 15 minutah. ─îe ┼żelite ┼íe meritev jabol─Źne kisline, boste za analizo od┼íteli skupno 12,50 EUR. Meritev vsebnosti jabol─Źne kisline navadno traja dlje, pribli┼żno 1 uro. DDV je ┼że v┼ítet v cenah. Iste cene veljajo tudi za meritve zgornjih parametrov v ┼że stisnjenem mo┼ítu pred za─Źetkom alkoholne fermentacije.

Tokratna objava je del septembrskih novic podjetja Enomarket d.o.o. Kojsko.

Leto┼ínje poletje je bilo zelo skromno s padavinami. Na Primorskem je zadnji konkreten de┼ż padel ob za─Źetku druge dekade meseca junija, ki pa je s seboj prinesel tudi to─Źo in ┼íkodo na kmetijskih povr┼íinah. Slednja se je ┼íe stopnjevala s poletno su┼ío, zato so pridelki na vseh pomembnih vinogradni┼íkih, sadjarskih in oljkarskih obmo─Źjih na Primorskem precej prizadeti. Dolgo pri─Źakovan de┼ż je pri┼íel 26. avgusta in prekinil vro─Źino v drugi polovici avgusta, ko smo marsikje bele┼żili temperature preko 38┬░C.

Prizemna hladna fronta nas je dosegla v jutranjih urah, energije v ozra─Źju je bilo malo. Nekaj neviht je nastalo le na hribovitem obmo─Źju zahodne Slovenije, kjer je padlo do okoli 10 mm de┼żja. V Gori┼íkih Brdih je zjutraj zgolj nekoliko namo─Źilo tla, saj so postaje bele┼żile samo nekaj nad 5 mm padavin. Nekaj neviht se je vseeno pojavilo tudi na obali in Krasu, kjer je v mo─Źnih nalivih padlo okoli 10 mm de┼żja.

Sinopti─Źna situacija 26/08/2012 ob 12z:

Radarska slika jutranjih neviht nad Z Slovenijo:

Marko Korošec (Weather-Photos.NET) je ob eni od jutranjih neviht ujel izjemen trenutek, ko je strela udarila v anteno mobilne telefonije:

Po prehodu fronte je zapihala burja, padavine so ponehale. V poznih popoldanskih urah nas je dosegla hladna fronta z ohladitvijo v vi┼íinah, kar je vodilo do nastanka nevihtne linije, ki je po─Źasi potovala proti jugovzhodu. Ob 1000 J/kg CAPE-a in 30 vozlih DLS-ja, so se pojavljale mo─Źnej┼íe nevihte, med njimi tudi superceli─Źne. Ena od njih je potovala severno od Udin in naprej proti ─îedadu, kjer je dosegla hribe in oslabela. Okoli 17:10 je nastala nova supercelica severnozahodno od Krmina in kmalu pre┼íla v linearno multicelico ter kot tak┼ína dosegla Gori┼íka Brda.

V mo─Źnih nalivih je padlo med 25 in 35 mm de┼żja. Vremenske postaje v Gori┼íkih Brdih so zabele┼żile slede─Źe jakosti nalivov:

  • Neblo: 213,4 mm/h
  • Biljana: 126,0 mm/h
  • Kojsko: 113,0 mm/h

Radarska slika:

Druga mo─Źna celica v tej liniji, ki jo na zgornji radarski sliki vidimo pri Pordenone-ju, je kasneje dosegla severni Jadran. Nad morjem je bilo energije precej ve─Ź, okoli 2500 J/kg. Nevihta se je mo─Źno okrepila, nastala je masivna supercelica, ki je potovala proti slovenski in hrva┼íki obali. Iz okolice Umaga so poro─Źali o mo─Źnih downburstih ter to─Źi, ki je naredila ogromno ┼íkode na kmetijskih pridelkih. Veliko je bilo poro─Źil o izruvanih drevesih, po┼íkodovanih avtomobilih in drugi gmotni ┼íkodi.

Radarska slika supercelice v Tr┼ża┼íkem zalivu:

Fotografije supercelice nad Tr┼ża┼íkim zalivom:

Amaterske vremenske postaje na obmo─Źju Primorske so v celotnem poslab┼íanju zabele┼żile naslednje koli─Źine padavin:

  • Zatolmin (So┼íka dolina): 51,8 mm
  • Ravna pri Ligu (Kanalski Kolovrat): 49,8 mm
  • Dutovlje (Kras): 42,8 mm
  • Neblo (Gori┼íka Brda): 40,4 mm
  • Gorenje Polje (So┼íka dolina): 39,0 mm
  • Deskle (So┼íka dolina): 38,1 mm
  • Biljana (Gori┼íka Brda): 34,8 mm
  • Korada (Kanalski Kolovrat): 32,8 mm
  • Kojsko (Gori┼íka Brda): 32,0 mm
  • Okroglo (Kal nad Kanalom): 28,5 mm
  • Nova Gorica: 18,6 mm
  • Sela na Krasu (Gori┼íki Kras): 12,0 mm

Viri:

Pred ─Źasom smo obljubili, da si bomo natan─Źneje ogledali novo uredbo Evropske unije, ki dolo─Źa nova pravila ozna─Źevanja vin, pri katerih so bili v procesu predelave uporabljeni alergeni, ┼żveplov dioksid, jaj─Źni beljak in kazein, ali kazeinati.

Nova uredba (ES) ┼ít. 579/2012 o spremembi uredbe (ES) ┼ít.607/2009, ki dolo─Źa nekatera pravila za izvajanje Uredbe Sveta (ES) ┼ít.479/2008, katera dolo─Źa na─Źine ozna─Źevanja vin z geografskimi dolo─Źbami, tradicionalnimi izrazi in drugimi oznakami, je bila sprejeta dne 29. junija 2012. Uredba dolo─Źa na─Źine obveznega ozna─Źevanja vin, pri katerih so bili v procesu predelave uporabljeni alergeni. Uredba je v vseh ─Źlanicah Evropske unije veljavna direktno in ne potrebuje potrjevanja na razvni dr┼żave, torej v Slovenski zakonodaji. To pomeni, da je odslej potrebno vsako vino letnika 2012, ki gre v promet po 01/07/2012, ustrezno ozna─Źiti po novi zakonodaji, v kolikor smo v tehnolo┼íkem procesu predelave uporabili kazein ali kalijev kazeinat, oziroma jaj─Źni beljak. Oznaka kljub uporabi omenjenih bistril ni potrebna, v kolikor opravimo ELISA test, s katerim se doka┼że odsotnost omenjenih alergenov v vinu. Kdo je v Sloveniji poobla┼í─Źen za opravljanje teh analiz, nam ┼íe ni znano.

Ozna─Źevanje je sestavljeno iz vnaprej dolo─Źenih izrazov, ki jih navajamo spodaj. Izrazi morajo biti na etiketi napisani v slovenskem jeziku, saj tako zahteva zakon o javni rabi sloven┼í─Źine. Ti izrazi so obvezni, poleg teh je na etiketo priporo─Źljivo dodati tudi piktogram (posebno sli─Źico), s pomo─Źjo katere se vsebnost alergenov la┼żje prepozna na ve─Źjezi─Źnem obmo─Źju Evropske unije. Dodajanje piktograma na steklenico, oziroma etiketo ni obvezno.

Izrazi, ki morajo biti navedeni na vinski etiketi:

IZRAZI ZA SULFITE

  • ‘Sulfiti’
  • ‘┼Żveplov dioksid’

IZRAZI ZA JAJCA IN PROIZVODE IZ JAJC

  • ‘Jajce’
  • ‘Jaj─Źne beljakovine’
  • ‘Proizvod iz jajc’
  • ‘Jaj─Źni lizocim’
  • ‘Jaj─Źni albumin’

IZRAZI ZA MLEKO IN PROIZVODI IZ MLEKA

  • ‘Mleko’
  • ‘Proizvod iz mleka’
  • ‘Mle─Źni kazein’
  • ‘Mle─Źne beljakovine’

Predvideni piktogrami, ki lahko na steklenici spremljajo zgornje izraze so slede─Źi:

Ko bo ve─Ź znanega o poobla┼í─Źenih izvajalcih ELISA testov v Sloveniji, vas bomo obvestili. Sicer povejmo, da je mogo─Źa uspe┼ína predelava vin tudi brez uporabe bistril na osnovi jaj─Źnih in mle─Źnih beljakovin. Preizku┼íena sestavljena bistrila z odli─Źnim u─Źinkom lahko dobite v podjetju Enomarket d.o.o, Kojsko. Gre za bistrila proizvajalca ArtEnology s.r.l. iz Italije, ki so ozna─Źena z oznako WA (Without Allergen – brez alergenov) in so namenjena tako obi─Źajnim bistrenjem belih vin, kot zmanj┼íevanju trpkosti rde─Źih vin. Poleg teh so vam na voljo tudi ┼ítevilna enostavna bistrila na bazi ┼żelatine in PVPP-ja ter specialni posebej pre─Źi┼í─Źeni bentoniti, ki manj prizadenejo arome obdelovanih vin. ┼Żelatin je na voljo ve─Ź razli─Źnih vrst in so namenjene odstranjevanju taninov iz vin v razli─Źnih fazah predelave.

Viri:

Page 1 of 3123»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin