Archive for June, 2012

Phomopsis viticola, povzro─Źiteljica ─Źrne pegavosti vinske trte, je ena od gliv, ki v vinogradih lahko povzro─Źijo veliko ┼íkode. Gre za bolezen lesa, ki jo v Sloveniji poznamo v vseh vinorodnih de┼żelah. Najbolj prizadene sorte z manj bujno rastjo, naprimer ‘Sivi pinot’, ‘Chardonnay’, ‘Mu┼íkat ottonel’, ‘La┼íki rizling’, ‘Traminec’, ‘Zeleni silvanec’, ‘Rizvanec’, itd., saj gliva te┼żje oslabi mo─Źan rodni les, kot ┼íibek rodni les manj bujnih sort.

Oku┼żene rozge ─Źez zimo zna─Źilno pobelijo, nato izpod povr┼íja izrastejo ─Źrne bradavi─Źaste tvorbe, piknidijska trosi┼í─Źa, ki spomladi, takoj po odganjanju vinske trte dozorijo in za─Źnejo bruhati trose. V tem obdobu prihaja do glavnih oku┼żb mladik. Te se navadno zgodijo v de┼żevnem vremenu na bazalnem delu poganjka. Oku┼żbe so huj┼íe in bolj ob┼íirne, ─Źe je v ─Źasu odganjanja in za─Źetne rasti mladik hladno in de┼żevno vreme in trta raste po─Źasneje. Na mestu oku┼żbe se razvijejo ─Źrne nekrotizirane ranice elipti─Źne oblike. Z rastjo mladike se ranica podalj┼íuje in razpoka v globino. Pri mo─Źnih oku┼żbah mladika zakrni in lahko popolnoma propade. ─îe proti ─Źrni pegavosti vinske trte ve─Ź let zapored ni─Ź ne ukrenemo, gliva polagoma preraste celoten trs. Bolezen se iz leta v leto stopnjuje, s─Źasoma pri─Źnejo odmirati celotni kraki, ali kordoni. Lahko propade celoten trs. Oku┼żene trte moramo ve─Ź let zdraviti, da spet vzgojimo zdrav rodni les. Razvoj glive na ostalih delih trte pri nas ni tako pomemben. Na listih opazimo to─Źkasta razbarvanja z vijoli─Źno ─Źrno piko na sredini. Pege se po─Źasi ve─Źajo, listi pri─Źno rumeneti in veneti ter odpadejo pozneje kot zdravi listi. Mladi listi─Źi se skodrajo. Jagode se spremenijo v temno modre posu┼íene rozine neprijetnega plesnivega okusa.

Pri varstvu se poslu┼żujemo tako preventivnih, kot tudi kemi─Źnih ukrepov. Oku┼żene dele trt izrezujemo, jih odstranjujemo iz vinograda ter se┼żgemo, ali zakopljemo. Gliva se namre─Ź razvija tudi na odrezanem lesu na tleh. ─îe tak les mul─Źimo, s tem ┼íe pospe┼íimo razvoj glive.

Kemi─Źno varstvo opravljamo v fenofazi odganjanja ter za─Źetne rasti mladik. Pomembno je, da ustavimo izbruhe spor iz piknidijskih trosi┼í─Ź. ─îe to uspe┼íno storimo, smo bolezen ustavili. Kemi─Źna eradikcija micelija iz lesa ni mo┼żna. Odvisno od potrebe ter vremenskih razmer, izvedemo eno do dve ┼íkropljenji letno v ─Źasu odganjanja. Prvo ┼íkropljenje opravimo, ko so mladike velike 2 – 3 cm, drugo pa ko so mladike dolge 6 – 10 cm. V suhih pomladih so razmere za razvoj glive slabe. V de┼żevnih in hladnih pomladih prvo ┼íkropljenje opravimo, ko so mladike dolge 1 – 2 cm in drugo, ko so dolge 3 – 5 cm.

V Sloveniji so za namen kemi─Źnega varstva pred ─Źrno pegavostjo vinske trte registrirana sredstva na podlagi propineba (Antracol, Antracol combi), ditianona (Delan), folpeta (Folpan), metirama (Polyram) in strobilurinski pripravki (Stroby WG, Quadris, Universalis), s tem da ima slednji le stransko delovanje. Stransko delovanje imajo tudi pripravki na podlagi mankozeba (Dithane, Manfil). Tuje in vitro raziskave so pokazale, da strobilurini proti glivi u─Źinkujejo ┼że v najni┼żjih koncentracijah. Med preizku┼íenimi fungicidi sta bila naju─Źinkovitej┼ía trifloksistrobin (pripravek Nativo 75 WG) in penkonazol (Topas), ki sta v Sloveniji registrirana za varstvo pred oidijem vinske trte. Dobro so inhibirali rast micelija tudi pripravki na podlagi azoksistrobina, krezoksim-metila, spiroksamina in mankozeba. Najve─Źji odmerek aktivne snovi za zaviranje rasti micelija je bil potreben pri pripravkih na podlagi folpeta. Aktivne snovi, ki so registrirane samo za varstvo pred oidijem vinske trte, u─Źinkujejo le na micelij glive Phomopsis viticola in ne prepre─Źujejo kalitve trosov glive. Od sredstvev na tr┼żi┼í─Źu omenimo ┼íe Mikal Flash (fosetil-Al + folpet), ki prav tako deluje proti ─Źrni pegavosti, toda u─Źinek ima le njegova kontaktna komponenta, folpet. Za zelo u─Źinkovit pripravek proti ─Źrni pegavosti vinske trte, ki v zgoraj navedeni raziskavi ni bil zajet, velja ditianon (Delan). Ta je zelo primeren za uporabo v antirezisten─Źni strategiji, kjer se velikokrat uporablja folpet. Vsa na┼íteta sredstva, razen tistih, ki so namenjena varstvu pred oidijem vinske trte, so sicer registrirana za za┼í─Źito pred peronosporo vinske trte.

Za nakup sredstev se lahko obrnete na podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko, kjer boste tudi dobili nadaljne napotke za varstvo vinske trte ter uspe┼íno antirezisten─Źno strategijo.

Viri:

Pestro vremensko dogajanje je zaznamovalo konec prve in za─Źetek druge junijske dekade. Mrzel polarni zrak je vplival na vreme nad ve─Źjim delom Evrope. Pogosti prehodi front in z njimi povezane nevihte so povzro─Źali ┼ítevilne nev┼íe─Źnosti in nenazadnje je nastalo veliko gmotne ┼íkode, posebej na kmetijskih povr┼íinah, kjer je klestila to─Źa.

Hladen zrak je nad na┼íe kraje pri─Źel pritekati v soboto 09/06/2012. Zrak pri tleh je bil po pogostem de┼żju v za─Źetku meseca precej vla┼żen, posledi─Źno smo imeli visoka rosi┼í─Źa ter precej razpolo┼żljive energije. Pomemben dejavnik, ki je poskrbel za to, da so bile nevihte mo─Źne, je bil strig. Skozi vse dni smo imeli med 30 in 50 vozlov DLS-ja, kar je ob lepem veering profilu ter heli─Źnosti v plasti 0-3 km okoli 150 m2/s2, omogo─Źalo razvoj superceli─Źnih neviht, pri katerih je bila glavna nevarnost debela to─Źa. Ob obali Bene─Źije in Furlanije je pihal mo─Źan jugo, ki je pove─Źeval mo┼żnosti za nastanek tornadov.

Sobota – 09/06/2012

Sinopti─Źna situacija:

Na soboto nas je pre┼íla prva v vrsti hladnih front. Pred njo so bili najugodnej┼íi pogoji za nastanek mo─Źnih superceli─Źnih neviht na Hrva┼íkem, v okolici Zagreba ter vzhodno. Tam so modeli napovedovali tudi preko 50 vozlov DLS-ja, SBCAPE-a pa je bilo lokalno tudi do 2500 J/kg. Supercelica dneva je nastala v okolici Plitvic in svoj vrhunec dosegla vzhodno od mesteca Sisak. Na animaciji radarske slike radarja na Lisci je lepo viden zna─Źilen odklon od smeri (rightmoover) ter ob 15:50 po lokalnem ─Źasu celo jasen V-notch, kar ka┼że na izjemno mo─Ź vzgornika v razmerah z mo─Źnim vetrom v vi┼íinah.

Radarska slika padavin z vidno supercelico vzhodno od Siska na Hrvaškem:

Fotografije nevihte iz Virovitice in kasneje z Mad┼żarske prikazujejo izjemno superceli─Źno strukturo z mogo─Źnim wall cloud-om, ki ┼że spominja na ameri┼íke nevihte. Poro─Źali so tudi o 5 cm veliki to─Źi. Ve─Ź informacij in fotografij dogajanja na Hrva┼íkem najdete na spodnji povezavi:

CROMETEO FORUM

V zahodni Sloveniji je bilo najve─Ź dogajanja v pasu od obale proti Novi Gorici in dalje ─Źez Banj┼íko planoto, kjer je okoli opoldneva nastala konvektivna linija, ki se je po─Źasi pomikala proti severovzhodu. Pojavljali so se predvsem mo─Źni nalivi ter razelektritve v oblaku. Konkretnej┼íih struktur nevihtnih oblakov ni bilo opaziti, ve─Źinoma je ┼ílo za dvignjene nevihte.

Radarska slika dogajanja na Primorskem:

Podobne linije so nastajale ┼íe del popoldneva in v no─Źi na 10. junij, ko so nekaj mo─Źnih nalivov bila dele┼żna tudi Gori┼íka Brda.

Nova fronta nas je dosegla 10. junija zve─Źer. Pred fronto so nastajale posamezne nevihte, v Furlaniji tudi superceli─Źne. Zve─Źer so se ob prehodu fronte pojavljali mo─Źnej┼íi nalivi, ve─Źinoma plohe. Vseeno je dan na Gori┼íkem minil brez posebnosti.

Sinopti─Źna situacija 10. junija:

Bolj je bilo pestro dogajanje 11. junija. Preko Furlanije je zapihal zmeren veter ju┼żnih smeri, striga pa je bilo ┼íe naprej veliko. Padavine so se pojavljale ┼że zjutraj, ko so nastale ┼ítevilne konvektivne linije. Pred eno od teh, ki se je razvila preko Gori┼íkih Brd, je nastal shelf cloud. Nalivi so bili zmerni do mo─Źni.

Sinopti─Źna situacija:

Radarska slika:

Fotografije shelf clouda. Glavnina padavin je padla v severnem delu Brd:

Bolj pestro je bilo dogajanje v ve─Źernih urah, ko je v Furlaniji, zahodno od Krmina nastala superceli─Źna nevihta. ┼álo je za klasi─Źno rightmoover supercelico, ki se je pomikala proti Gori┼íkim Brdom in jih zgolj oplazila na severu. Kasneje je pre┼íla v hribe zahodne Slovenije in oslabela.

Radarska slika:

Opaziti je bilo mogo─Źe vse klasi─Źne strukture supercelice, in sicer inflow tail ter velik wall cloud, pred njo pa je nastal tudi shelf cloud. Nevihta je bila to─Źonosna, o uni─Źujo─Źi to─Źi so poro─Źali iz Furlanije, iz okolice Vidma in Manzana.

Fotografije shelf-a, wall cloud-a in inflow tail-a ter silovitega RFD-ja:

Tu je ┼íe video to─Źe, ki je bil posnet v okolici Manzana:

Vrhunec dogajanja je predstavljal 12. junij. V Sredozemlju je nastal ciklon, ki se je pomikal proti na┼íim krajem. Prehod fronte smo pri─Źakovali dopoldne, nato naj bi se vreme popoldne umirilo. Zjutraj in dopoldne je bilo prisotnega veliko striga, preko Jadrana je pihal mo─Źan jugo, ob obali Bene─Źije in Furlanije zmeren. DLS-ja v plasti od 0 – 6 km je bilo okoli 40 vozlov, heli─Źnost 0 – 3 km je zna┼íala 150 m2/s2. Popoldne, po 15z so karte napovedovale zmanj┼íanje striga v Furlaniji in zahodni Sloveniji, medtem ko je energije ostajalo ┼íe veliko, okoli 1000 J/kg.

Sinopti─Źna situacija:

Jutro se je za─Źelo silovito. Nad severnim Jadranom je nastala superceli─Źna nevihta, ki se je pomikala proti slovenski Istri. Obalo je dosegla okoli 10:00 dopoldne. Kolikor je bilo mo─Ź videti na webkamerah, je pred njo nastal shelf cloud. ┼álo je za to─Źonosno supercelico, ki se je nad slovensko obalo ┼íe okrepila. Kmalu so nas dosegla poro─Źila o silovitih nalivih s to─Źo, ki je povzro─Źila ogromno ┼íkode. Zrna so bila velika tja do 4 cm. Po┼íkodovanih je bilo ogromno kmetijskih povr┼íin, po prvih oceah kar 1800 ha.

Radarska slika v trenutku najve─Źjega odboja nad obalo:

Nedolgo za tem, je nova supercelica nastala zahodno od Benetk. Na svoji poti proti vzhodu se je krepila in kmalu se je na radarju pokazal V-notch. O─Źitno ┼íe en izjemno mo─Źan vzgornik. Nedolgo zatem so iz Italije pri┼íla poro─Źila o tornadu v bene┼íki laguni. Ko so se na internetu pojavili prvi videoposnetki, smo imeli kaj videti. ┼álo je za ogromen tornado, pribli┼żno 200 m v premeru, ki je nastal iz lepo strukturirane klasi─Źne supercelice. Prvi dotik s tlemi se je zgodil na morju, le nekaj sto metrov od centra Benetk. Nato je potoval po laguni proti vzhodu do Treporta. Tam je oslabel in izginil, vendar se je kasneje ponovno dotaknil tal severozahodno od kraja Jesolo, v ob─Źini Eraclea. Nato je dokon─Źno oslabel pred krajem Caorle.

Tu je le en od videov dogodka v Benetkah:

Natan─Źnej┼ío analizo dogajanja in precej fotografij najdete na spodnji povezavi:

PORO─îILO O TORNADU V BENETKAH – METEONETWORK.IT

Zgodaj popoldne se je vreme celo nekoliko izbolj┼íalo, skozi oblake je posijalo sonce, ki je le ┼íe nekoliko segrelo vla┼żno plast zraka nad tlemi. S tem so se pogoji za mo─Źne nevihte ┼íe izbolj┼íali. Kmalu so nove celice po─Źile v obalnem pasu Furlanije, severno od Grade┼ża. Najve─Źja celica je potovala prav proti Novi Gorici, kjer se je mo─Źno okrepila. Pogled nanjo je razkril, da gre za silovito klasi─Źno supercelico z izrazitim inflow tail-om in wall cloud-om.┬á Kmalu je na radarski sliki nastal izjemen V-notch:

Tudi ta nevihta je bila to─Źonosna. Zrna so bila debela celo kot jajce. Najve─Ź ┼íkode je povzro─Źila v spodnji Vipavski dolini, v okolici kraja Vitovlje. Nekaj fotografij mezociklona:

Nevihta je svojo pot nadaljevala proti osrednji Sloveniji. Iz Ljubljane so poro─Źali o 5 cm debeli to─Źi. Vzhodno od Ljubljane je oslabela. Severno od Grade┼ża v Furlaniji je le pol ure kasneje nastala nova supercelica in se tokrat pomikala zahodno od Nove Gorice, preko Gori┼íkih Brd in naprej v So┼íko dolino. Tudi ta je s seboj nosila to─Źo, v premeru dobre 3 cm. Povzro─Źila je nekaj ┼íkode na trtah in sadnem drevju v Gori┼íkih Brdih. Nekateri kmetje so ┼íkodo ocenili na 5 %, huje je bilo le na obmo─Źju Cerovega in Podsabotina. O kot oreh debelih zrnih so poro─Źali iz Paljevega v So┼íki dolini.

Radar:

Nekaj fotografij to─Źe ter eksplozivne konvekcije teh celic:

Zve─Źer se je vreme stabiliziralo. Zjasnilo se je. Lep, jasen je bil tudi 13. junij. Vendar je v vi┼íinah nad na┼íe kraje ┼íe dotekal hladen zrak. Ozra─Źje je bilo nestabilno, energije za mo─Źne nevihte dovolj (okoli 1000 J/kg CAPE-a v obalnem pasu Furlanije). Striga je bilo manj kot prej┼ínje dni, le okoli 20 vozlov, kar je zadostovalo za razvoj kak┼íne multiceli─Źne nevihte. V osrednji in vzhodni Sloveniji so bile razmere precej slab┼íe. Tam so se sprva pojavljale stacionarne puzne nevihte in kak┼ína slabo organizirana multicelica. Okoli 17. ure po lokalnem ─Źasu so se prve nevihte razvile tudi v Furlaniji. Najprej sta nastali dve ve─Źji celici, ki sta se kasneje zdru┼żili v eno veliko multiceli─Źno nevihto, katera je potovala proti jugovzhodu.

Sinopti─Źna situacija:

Radarska slika celic pred zdru┼żitvijo:

Pred nevihto je nastal shelf cloud, ki sprva ni bil ni─Ź preve─Ź fotogeni─Źen, vendar je nevihta potovala v vedno bolj┼íe pogoje v obalnem pasu Furlanije. S tem so strukture postajale vse bolj izrazite. Nastal je zelo lep shelf cloud, za katerim so se pojavljali mo─Źni nalivi ter drobna to─Źa. Nevihta je kmalu dosegla severno Primorsko ter Tr┼ża┼íki zaliv, kjer je kasneje oslabela.

Fotografije shelf clouda v Furlaniji in kasneje nad Tr┼ża┼íkim zalivom:

Nekaj manj┼íih nevihtnih celic je nastalo po 20. uri nad slovensko Istro. Mo─Źne nalive so spremljale predvsem fotogeni─Źne CG razelektritve:

S tem se je kon─Źalo dalj┼íe obdobje nestabilnega vremena. Nad na┼íe kraje se je v naslednjih dneh raz┼íiril azorski anticiklon, dobili smo prvi vro─Źinski val v letu 2012. Temperature so se povzpele krepko preko 30┬░C.

Viri:

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin