Archive for October, 2011

Anticikloni, ki so dolgo ─Źasa gospodarili v srednji in zahodni Evropi, so se pomaknili proti vzhodu. To je ciklonom in njihovim frontam nad atlantikom odprlo prosto pot proti vzhodu, v notranjost Evrope. Hladna fronta se je v no─Źi iz 24. na 25. oktober pomikala prek Francije in v torek popoldne dosegla zahodne Alpe. ┼áe prej pa je nenavaden splet dogodkov pripeljal do katastrofalnih poplav v vzhodni Liguriji, severno od mesta La Specia. Doslej so na┼íteli 9 smrtnih ┼żrtev, 8 oseb pa pogre┼íajo. Nekaj obalnih mest je odrezanih od sveta in prebivalce iz njih evakuirajo po morju. ┼átevilna druga mesta so divje vode povsem razdejale, ujma ni prizanesla niti znanemu turisti─Źnemu mestecu Cinque Terre, ki stoji na posebej delikatnem terenu, kjer hudourni┼íki potoki nosijo s seboj velike koli─Źine blata in raznega materiala, zaradi ─Źesar pride do razlivanja voda. Ogromno ┼íkode je nastalo na cestnem in ┼żelezni┼íkem omre┼żju, kar je ┼íe dodatno onemogo─Źalo hitro napredovanje re┼íevalnih akcij, zato je veliko ljudi poiskalo zato─Źi┼í─Źe kar na strehah svojih hi┼í.

Italijanska pokrajina Ligurija z glavnim mestom Genovo, je vajena velikih koli─Źin padavin. Nenazadnje v Genovskem zalivu vseskozi nastajajo vsem vremenarjem znani sekundarni genovski, oziroma sredozemski cikloni, do katerih pride prav ob takih prehodih hladnih front, ki se na grebenu Alp zlomijo, del hladnega zraka se steka v Sredozemlje, del pa nadaljuje pot proti vzhodu po severni strani Alp. Pred fronto pihajo mo─Źni jugozahodni vetrovi, ki se narivajo na gorske grebene strmih obal Ligurije. Pri tem prihaja do mo─Źnih padavin.

Vendar je bila tokratna situacija, ki je v majhnem delu Ligurije prinesla neverjetne akumulacije padavin v zelo kratkem ─Źasu, saj so postaje zabele┼żile od 300 do 500 mm v vsega 6 – 8 urah., povsem druga─Źna. Hladna fronta je bila v ─Źasu dogodka namre─Ź ┼íe dale─Ź. Kaj se je torej zgodilo v Liguriji?

Estofex – European Storm Forecast Experiment, pri katerem je bil ta dan de┼żurni napovedovalec Slovenec Marko Koro┼íec, je obom─Źje Ligurije uvrstil v drugo stopnjo ogro┼żenosti ‘Level2’. Napoved je veljala predvsem za zelo mo─Źne padavine in pojav vodnih tromb ter tornadov. In to─Źno te gro┼żnje, na katere je napoved opozarjala, so se nato uresni─Źile.

Poglejmo si sinopti─Źno situacijo nad Evropo v ─Źasu dogodka:

Najhuj┼íe padavine so se v vzhodni Liguriji pojavljale od sredine dopoldneva, do sredine popoldneva. Kot je iz zgornje karte razvidno, je bila v zgodnjem popoldnevu hladna fronta ┼íe precej dale─Ź od zahodne italijanske obale, zato ni neposredno vplivala na razvoj dogodkov. Nevihtna linija, ki je prinesla te ogromne koli─Źine padavin je nastala na konvergenci v Genovskem zalivu, kjer je mo─Źan jugo zadel v severnik, ki je pihal iz celine:

Nevihtna linija je lepo vidna na satelitski sliki:

Kar je pri vsem najbolj nenavadno, je to, da je bila ta konvergenca povsem stacionarna. Nikamor se ni premaknila ve─Ź ur, zato se je nevihtna linija zelo dolgo obnavljala na istem mestu. Posledica so seveda neverjetne akumulacije padavin na obmo─Źju, ki ga je ta ujma zajela. Postaje so bele┼żile preko 200 mm de┼żja, lokalno tudi preko 300 mm. Postaja v kraju Chalice to Cornoviglio je zabele┼żila 460 mm, postaja kraju Brugnato pa kar 520 mm de┼żja.

Akumulacija padavin, kot jo je videl radar na tem obmo─Źju. Lepo je vidna ─Źrta, kjer se je nevihtna linija vseskozi obnavljala na konvergenci nad morjem:

Graf padavin na vremenski postaji v kraju Brugnato, ki je zabele┼żil 520 mm. Iz grafa je razvidno, da je med 13:00 in 14:00 uro padlo kar 145 mm de┼żja:

Pri dogodku trenutno ostaja ┼íe nekaj stvari nerazjasnjenih. Pred takimi frontami navadno zapiha jugo, ali jugozahodnik, ki prepiha tako obalo, kot tudi celino. Vendar tokrat temu ni bilo tako. Kot je iz zgornje vremenske karte vetrov razvidno, je jugo pihal v Genovskem zalivu, nasproti pa je pihal severnik. Glede na to, da je bila hladna fronta ┼íe dale─Ź, je moral biti izvor tega severnega vetra nekje drugje. Kot ka┼że, je zanj krivo obmo─Źje visokega zra─Źnega pritiska nad SZ Italijo. Zakaj je do tega pri┼ílo, se trenutno ┼íe┬á ne ve, vendar odgovor na vpra┼íanje ┼że pospe┼íeno i┼í─Źejo v Estofexu, z Markom Koro┼ícem na ─Źelu in odgovor bo gotovo znan v kratkem.

Obom─Źje visokega zra─Źnega pritiska nad SZ Italijo:

Omenimo tudi, da smo imeli mo┼żnosti spremljati podoben dogodek (a manj intenziven) tudi v Kvarnerju 19/09/2011. Radarsko in satelitsko sliko tega dogodka dobite TUKAJ!

Kak┼íne so bile posledice teh ekstremnih koli─Źin padavin, si lahko ogledate na spodnjih posnetkih in povezavah:

Video – Rai News:

Na morju so na konvergenci nastajale tudi vodne trombe, nekatere po poro─Źilu ┼ívicarskih storm chaserjev Dean-a Gill-a in Olivier-ja Staiger-ja, ki sta naredila spodnji posnetek, tudi tornadne:

Velika katastrofa, ki si jo bo Ligurija zagotovo zapomnila za vedno. Kot smo videli, so bili dogodki dobro predvideni vnaprej. Tudi nekatere modelske napovedi so zelo natan─Źno kazale dolgotrajno konvergenco na morju. Upajmo pa, da se bomo iz te situacije vsi nekaj nau─Źili in se bo mogo─Źe na take dogodke v prihodnje ┼íe bolje pripraviti ter predvsem zmanj┼íati ┼ítevilo smrtnih ┼żrtev na ni─Ź!

Fronta je 26/10/2011 napredovala naprej proti vzhodu. V Genovskem zalivu je nastal sekundarni ciklon, ki je znatno vplival na vreme pri nas. Vseeno so bile kumulative padavin ve─Źinoma pod pri─Źakovanimi 100 mm. Ve─Ź de┼żja je padlo predvsem v predalpskem svetu Furlanije in seveda v vselej zelo namo─Źeni U─Źji na Bov┼íkem. ┼álo je za klasi─Źen efekt narivanja tople in vla┼żne zra─Źne mase na gorske masive, kjer so ob orografskem dvigu nastajali mo─Źni nalivi. Meja sne┼żenja se je dvignila tudi preko 2500 m, precej se je otoplilo. Vseeno kljub velikim koli─Źinam de┼żja v gorah, ni bilo poro─Źil o ve─Źjih te┼żavah. Reke so sicer narasle, a ve─Źinoma niso presegle opozorilnih pretokov. Nekaj te┼żav je bilo z vodo na cestah, a spet ni─Ź ve─Ź kot sicer v takih situacijah.

Sinopti─Źna situacija:

zamg

Poglejmo si kumulative padavin, ki jih je za Furlanijo zbral Marko Korošec. Vse meritve so v mm oz. l/m2. Gre za seštevke padavin z dni 25.10 in 26.10.:

VIR: OSMER FVG – local NMS for NE Italy:

393.2 – Piancavallo
369.0 – Chievolis
272.2 – Barcis
252.0 – Coritis
215.2 – Tolmezzo
169.2 – Cave del Predil
158.4 – Mt. Zoncolan
152.1 – Enemonzo
151.0 – Paluzza
138.9 – Gemona
117.3 – Vivaro
115.2 – Pontebba
107.5 – Cervignano
105.0 – Pordenone

Civile Protection Friuli in NE Italy:

470.2 – Malga Valine
436.6 – Ca Selva Invaso
390.4 – Andreis
369.9 – Piancavallo
314.4 – Livinal Lunc – Sella Nevea-Mte Canin
298.8 – Candaglia ÔÇô Polcenigo
285.0 – Val Sughet – Piancavallo
281.8 – Casera Pradut – Claut
275.6 – Uccea
273.8 – Casera Cjampiuz – Forni di Sotto
264.6 – Val dei Sass – Piancavallo
252.9 – Claut
250.4 – Campone – Tramonti di Sotto
248.5 – San Francesco – Vito D’Asio
247.0 – Gran Monte – Taipana
244.4 – Tramonti di Sotto
242.4 – Sella Chianzutan
231.6 – Barcis
228.8 – Passo Predil
227.8 – Meduno – Preplans

Graf kumulative padavin na vremenski postaji Protezzione Civile FVG v U─Źji dne 26/10/2011:

Vremenska postaja Sella Nevea – 26/10/2011:

Tu so še kumulative padavin na nekaterih postajah pri nas:

133,6 mm – Bovec (So┼íka dolina)
106,7 mm – Okroglo (Kal nad Kanalom)
91,4 mm – Biljana (Gori┼íka Brda)
90,0 mm – Paljevo (So┼íka dolina)
89,9 mm – Ravna pri Ligu (So┼íka dolina)
83,3 mm – Gorenje Polje (So┼íka dolina)
83,0 mm – Neblo (Gori┼íka Brda)
76,0 mm – Hum (Gori┼íka Brda)
43,8 mm – Kojsko (Gori┼íka Brda)

Po tem de┼żju nas kot ka┼że ─Źakajo prazniki s stanovitnim vremenom, brez de┼żja. Se pa ┼że nakazujejo nove fronte okoli 4. novembra, ki bi lahko ponovno prinesle zelo velike koli─Źine padavin. Vendar, po─Źakajmo ┼íe malo, saj so napovedi za tako dale─Ź naprej precej nezanesljive!

Na koncu naj se zahvalim Marku Koro┼ícu, ki je s ┼ítevilnimi informacijami veliko pripomogel k nastanku tega poro─Źila!

Viri:

Meteonetwork
ZAMG
Protezzione Civile FVG
Lamma
Geostik
– amaterske vremenske postaje dostopne z WineAndWeather.net

In kon─Źno ┼íe poro─Źilo o prehodu izrazite hladne fronte 20/10/2011. Tokrat je na┼íe kraje s severa dosegla globoka dolina s hladnim zrakom v jutranjih urah. Oziroma bolje re─Źeno dopoldanskih. Ob prehodu smo zabele┼żili od 50 do dobrih 150 mm de┼żja. Sne┼żna meja se je spustila do pribli┼żno 500 m.n.v.

Predfrontalno je za─Źelo de┼żevati ┼że prej┼ínji dan, vendar so bile koli─Źine de┼żja zanemarljivo majhne, le okoli 1 – 2 mm. ┼áe kak dodaten milimeter je padel pono─Źi. Zjutraj smo na severnem Primorskem imeli sprva zmerne padavine, lokalno tudi mo─Źnej┼íe nalive. Glavnina de┼żja je padla, ko nas je dosegla hladna fronta hitro po 9:00 zjutraj. Pojavljale so se mo─Źne plohe in med njimi tudi nevihte. Najve─Źjo jakost naliva je zabele┼żila amaterska vremenska postaja Casino Venko Neblo, in sicer 155,6 mm/h. Skupaj s fronto so se padavine selile proti jugu nad Tr┼ża┼íki zaliv, kjer so se prav tako pojavljali dolgotrajni mo─Źni nalivi in nevihte.

Radarska slika silovitih nalivov v Tr┼ża┼íkem zalivu:

Takole je vse skupaj izgledalo iznad tr┼ża┼íkega zaliva. Spodaj Trst:

Za fronto je zapihala zmerna do mo─Źna burja, ki je v sunkih dosegala hitrosti sprva do 80 km/h, kasneje pa na izpostavljenih mestih do okoli 130 km/h. Meja sne┼żenja se je za─Źela hitro spu┼í─Źati, saj so temperature padle za okoli 10┬░C. Ob mo─Źnih padavinah se je na severnem Primorskem spustila do okoli 500 m.n.v., ponekod v notranjosti Slovenije pa tudi ni┼żje.

Stanje sem ob koncu sne┼żnih padavin preveril na Banj┼íki planoti. Sne┼żna meja je bila pribli┼żno 50 m nad vasjo Bate, vendar je bila Banj┼íka planota sama zelo neenakomerno zasne┼żena. Njen ju┼żni del (Lohke) sploh ni imel snega, nato pa je koli─Źina sne┼żne odeje nara┼í─Źala proti severu planote. V vasi Okroglo je bilo tako dobrih 5 cm snega., ┼íe ve─Ź pa v vi┼íje le┼że─Źih predelih (Lokovec). Nekaj nev┼íe─Źnosti je te┼żak in moker sneg povzro─Źil na ┼íe vedno zelenih drevesih, saj so se pod njegovo te┼żo lomile veje. Zaradi podrtega drevesa je bila recimo zaprta lokalna cesta Lokve – ─îepovan. Bistveno ve─Ź snega je zapadlo v Alpah, na Voglu 52 cm, na Kredarici celo 70 cm. Omeniti velja tudi zelo mo─Źne sunke burje na izpostavljenih mestih na Banj┼íki planoti. Na vrhu hriba pri antenskem stolpu nad vasjo Krvavec, so sunki po lastni oceni presegali hitrost 100 km/h.

Zasne┼żena Banj┼íka planota. Lepo se vidi, kako se proti severnim obronkom planote koli─Źina snega pove─Źuje:

┼áe nekaj ve─Ź fotografij je v GALERIJI!

Poglejmo si, kak┼íne koli─Źine padavin, jakosti nalivov in sunke vetra so ob prehodu fronte zabele┼żile amaterske in agrometeorolo┼íke vremenske postaje na severnem Primorskem:

Goriška Brda:

  • Vi┼ínjevik: 107,0 mm (agro)
  • Hum: 96, 0 mm; 61,8 km/h (amaterska)
  • Prepotto (Collio – IT): 92,8 mm (Protezzione civile FVG)
  • Biljana: 87,7 mm / 95,0 mm/h (0:00); 77 km/h (9:18) (amaterska)
  • ┼álovrenc: 86 mm (agro)
  • Neblo: 82,4 mm / 155,6 mm/h (9:08); 50 km/h (10:01) (amaterska)
  • Kojsko: 82,4 mm / 137,2 mm/h (9:19); 85,3 km/h (amaterska)
  • Vipol┼że: 63,2 mm (agro)
  • Kozana: 54,8 mm (agro)

So┼íka dolina, Banj┼íka planota, dolina reke Idrije in Bene┼íka Slovenija (Protezzione civile FVG in amaterske). Ob nekaterih vi┼íje le┼że─Źih postajah so navedene tudi najni┼żje temperature ob prehodu fronte:

  • Montemaggiore (1085 m.n.v.): 173,4 mm
  • U─Źja: 156,6 mm
  • Paljevo: 147,0 mm
  • Levpa: 132,1 mm
  • Okroglo (770 m.n.v.): 131,5 mm / Tmin = 0,5┬░C
  • Solkan: 130 mm
  • Ravna pri Ligu (516 m.n.v.): 113,0 mm / Tmin = 2,7┬░C
  • Gorenje Polje (Anhovo): 111,4 mm / 56,2 km/h (9:09)
  • Zatolmin: 103,4 mm / Tmin = 3,8┬░C
  • S.Volfango (Drenchia) (650 m.n.v.): 103,4 mm
  • Bovec: 84,8 mm / Tmin = 4,1┬░C
  • Nova Gorica: 80,8 mm / 108,6 mm/h (9:28) / 70,8 km/h

Vipavska dolina in Goriški Kras:

  • Ajdov┼í─Źina: 121,7 mm / 86,0 km/h
  • Temnica: 118,7 mm
  • Sela na Krasu: 114,0 mm

Poro─Źilo ARSO o sne┼żenji 20/10/2011!

Viri:

September ponavadi prinese konec poletja in vstop v jesen. Vendar tega ne moremo ravno trditi za leto┼ínji september, saj je bil skoraj v celoti povsem poleten. Povpre─Źna temperatura je bila na Gori┼íkem kar 4┬░C vi┼íja od dolgoletnega povpre─Źja. Poleg tega je bil september zelo suh, saj smo imeli vsega 4 dneve s padavinami, padla pa ni niti polovica dolgoletnega povpre─Źja de┼żja v tem mesecu. Take vremenske razmere so ugodno vplivale na dozorevanje grozdja in tako bomo dobili letos izjemno kakovosten vinski letnik.

September se je nadaljeval tam, kjer se je kon─Źal avgust. Pri visokih temperaturah. Prva dva dneva se ┼żivo srebro ┼íe ni povzpelo ─Źez 30┬░C, 3. septembra pa smo ┼że zabele┼żili prvi vro─Ź dan. Vro─Źina se je nadaljevala ┼íe naslednji dan, nato nas je 5. septembra pre┼íla hladna fronta, ki je prinesla sprva nekaj neviht, v nadaljevanju pa predvsem vrsto ploh. Padavine so vsaj za silo ubla┼żile su┼ío, ki je ┼że na─Źenjala nekatere kmetijske rastline, predvsem oljke, ki su┼ío trpijo ┼że celotno vegetacijsko dobo in gre zato pri─Źakovati manj┼íi pridelek. Po fronti in nekaj nekoliko hladnej┼íih dneh, se je vro─Źina vrnila. Temperature so se v trdovratnemu azorskemu anticiklonu ponovno povzpele preko 30┬░C. 14. septembra se je zve─Źer v predalpskem svetu pojavilo nekaj multiceli─Źnih neviht. Vro─Źinski val je trajal vse do 18. septembra, ko nas je v no─Źi na 19. pre┼íla hladna fronta. Najprej smo imeli zanimivo predfrontalno dogajanje s fotogeni─Źnimi nevihtami, naslednjega dne pa ┼íe nekoliko bolj konkretno po┼íiljko de┼żja. Zanimivo je bilo predvsem no─Źno dogajanje, kjer je ob prehodu hladne fronte nastalo nekaj mo─Źnih neviht. V Furlaniji je padala celo to─Źa. Prav ta nevihta je ob prehodu ─Źez Gori┼íka Brda povzro─Źila nekaj nev┼íe─Źnosti zaradi mo─Źnih sunkov vetra in mo─Źnega naliva. Ker je bila zemlja suha in zbita, je ve─Źina vode odtekla po povr┼íju, zato je zaloga vode v tleh ponovno ni bistveno pove─Źala. ┼áe ve─Ź, kmalu je padla pod spodnjo mejo dostopnosti za rastline. Su┼ía se je nadaljevala tudi v zadnji dekadi meseca septembra, saj padavin ni bilo ve─Ź. Temperature se v zadnji dekadi niso ve─Ź povzpele nad 30┬░C, so pa bile vseskozi nad 25┬░C. Letni primankljaj vode v tleh je ob koncu meseca septembra na Primorskem zna┼íal ┼że 360 mm, ob obali celo 590 mm.

Agencija za okolje RS je na klimatolo┼íki opazovalnici v Biljah zabele┼żila 3,9┬░C toplej┼íi september od dolgoletnega povre─Źja. Podobno kot avgust, je bil nadpovpre─Źno oson─Źen in suh.

Podatki (Bilje ÔÇô september 2011 / dolgoletno povpre─Źje 1971 ÔÇô 2000):

  • Povpre─Źna temperatura na 2m: 20,7┬░C / 16,8┬░C
  • Povpre─Źna maksimalna temp. na 2m: 28,6┬░C / 24,0┬░C
  • Absolutna maksimalna temperatura na 2m: 33,3┬░C / 34,0┬░C
  • Povpre─Źna minimalna temp. na 2m: 14,0┬░C / 11,3┬░C
  • ┼átevilo toplih dni (Tmax >= 25┬░C): 29 / 12,1
  • ┼átevilo vro─Źih dni (Tmax >= 30┬░C): 12 / 0,9
  • Padavine: 68 mm / 158 mm
  • ┼átevilo dni s padavinami vsaj 0,1 mm: 4 / 9,8
  • ┼átevilo dni z nevihto: 3 / 4,1
  • Trajanje son─Źnega obsevanja: 253 ur / 188 ur

Kako so mesec september 2011 videle amaterske vremenske postaje v Goriških Brdih. Podatki si sledijo v zaporedju VP Kojsko / VP Biljana / VP Neblo:

Povpre─Źna temperatura zraka: 21,6┬░C / 22,9┬░C / 21,0┬░C
Minimalna temperatura zraka: 11,8┬░C (20.9.) / 11,1┬░C (20.9.) / 8,5┬░C (20.9.)
Maksimalna temperatura zraka: 32,6┬░C (3.9.) / 34,0┬░C (3.9.) / 33,1┬░C (3.9.)
Najvišja minimalna temperatura: 20,6°C (15.9.) / 22,0°C (20.9.) / 18,2°C (5.9.)
Najni┼żja maksimalna temperatura: 17,6┬░C (19.9.) / 18,8┬░C (19.9.) / 18,3┬░C (19.9.)
Število toplih dni (Tmax >= 25°C): 27 / 27 / 28
┼átevilo vro─Źih dni (Tmax >= 30┬░C): 5 / 11 / 9

Povpre─Źna relativna zra─Źna vla┼żnost: 67 % / 55,6 % / 75,9 %
Maksimalna relativna zra─Źna vla┼żnost: 96 % (19.9.) / 97 % (19.9.) / 100 %
Minimalna relativna zra─Źna vla┼żnost: 30 % (30.9.) / 27 % (13.9.) / 32 %
Minimalna temperatura rosi┼í─Źa: 5,5┬░C (20.9.) / 3,6┬░C (19.9.) / 6,6┬░C (19.9.)
Maksimalna temperatura rosi┼í─Źa: 20,6┬░C (12.9.) / 20,6┬░C (5.9.) / 22,6┬░C (11.9.)

Število dni s padavinami: 4 / 3 / 9*
Število dni s padavinami nad 2 mm: 3 / 3 / 3
┼átevilo dni s to─Źo: 0 / 0 / 0
Skupna koli─Źina padavin: 97,8 mm / 120,4 mm / 81,6 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 62,0 mm (19.9.) / 70,6 mm (19.9.) / 44,4 mm (19.9.)
Najve─Źja intenziteta padavin: 349,0 mm/h (19.9.) / 174 mm/h (5.9.) / 192 mm/h (5.9.)

Najvi┼íja dnevna povpre─Źna hitrost vetra: 17,6 km/h (15.9.) / 12,4 km/h (15.9.) / 4,9 km/h (27.9.)
Najmo─Źnej┼íi sunek vetra: 72,4 km/h (19.9.), smer NNE / 59 km/h (5.9.) / 42,0 km/h (18.9.)
Pot vetra (Windrun): 7558 km / 4778,1 km / 1701,9 km

Povpre─Źen zra─Źni tlak: 1015,6 hpa / ni podatka / ni podatka
Max zra─Źni tlak: 1026,4 hpa (27-29.9.) / 1025 hpa (27.9.) / 1025,8 hpa (29.9.)
Min zra─Źni tlak: 1001,1 hpa (19.9.) / 999 hpa (19.9.) / 1000,4 hpa (19.9.)

* – AVP Casino Venko Neblo je zabele┼żila 6 dni z vi┼íino padavin 0,2 mm. V teh primerih je ┼ílo za vodo, ki se je v pluviometru nabrala zaradi rose.

Grafi:

Gibanje povpre─Źne dnevne temperature in padavine na AVP Enomarket Kojsko v septembru 2011:

Gibanje povpre─Źne dnevne temperature in padavine na AVP Biljana v septembru 2011:

Gibanje povpre─Źne dnevne temperature in padavine na VP Casino Venko Neblo v septembru 2011:

Primerjava povpre─Źnih dnevnih temperatur na vseh treh postajah:

Primerjava maksimalnih dnevnih temperatur na vseh treh postajah:

Primerjava minimalnih dnevnih temperatur na vseh treh postajah:

Podrobno poro─Źilo o prehodu hladne fronte 18.-19. septembra 2011.

Viri:

Page 1 of 212»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin