Archive for August, 2011

Trgatev se je v Gori┼íkih Brdih uradno za─Źela. Najprej sta bili potrgani sorti ‘Chardonnay’ in ‘Modri pinot’, ki sta bili namenjeni za penino. V teh dneh pa se bo pobralo tudi sorte ‘Sivi pinot’ in ‘Sauvignon’, medtem ko ‘Chardonnay’ ┼íe ni povsod primeren za trgatev.

V zadnjemu tednu masa grozdja ni ve─Ź izrazito nara┼í─Źala, razen pri nekaterih izjemah, kot bomo videli prav pri na┼íih rezultatih. Rezultati, katere je objavil KGZ Nova Gorica, ka┼żejo upad mase 100 jagod pri skoraj vseh sortah. To gre seveda pripisati predvsem suhemu in vro─Źemu vremenu v drugi polovici avgusta. Pomanjkanje vode se ┼że pozna na grozdju, jagode so se ponekod ┼że za─Źele su┼íiti. Tudi koli─Źina mo┼íta, ki se jo iztisne iz grozdja je zna─Źilno zmanj┼íana. Mnogi za ve─Źji izplen pri pre┼íanju uporabljajo encime, katere prodajamo tudi v podjetju Enomarket v Kojskem.

Manj┼ía koli─Źina vode v jagodi pomeni seveda ve─Źjo koncentracijo ostalih snovi, pri ─Źemer mislimo seveda predvsem na sladkorje. Sladkorne stopnje so ponekod ┼że zelo visoke, toda to gre pripisati prav izhlapevanju vode iz jagod in posledi─Źnemu pove─Źevanju koncentracije sladkorja. Akumulacija sladkorjev je namre─Ź v zadnjih zelo vro─Źih dneh precej zmanj┼íana. Pri visokih temperaturah nad 35┬░C je fotosinteza omejena, poleg tega trta sladkorje v takih razmerah nalaga prej v druga tkiva in organe, kot v grozdje.

Kisline hitro padajo. Koli─Źine jabol─Źne kisline se v razmerah z visokimi temperaturami hitro zmanj┼íujejo, pri nekaterih sortah na dolo─Źenih obmo─Źjih celo ve─Ź kot je za┼żeljeno. Tako pri sortah, kot je ‘Sauvignon’ ┼że bele┼żimo koli─Źine jabol─Źne kisline pod ┼żeljenimi 3 g/l. Pri sorti ‘Sivi pinot’ je koli─Źina jabol─Źne kisline ┼íe veliko ni┼żja, oziroma je jabol─Źna kislina skoraj v celoti porabljena, vendar to pri pinotih ni problemati─Źno.

Zdravstveno stanje grozdja ob visokih temperaturah je ve─Źinoma dobro. Sive grozdne plesni skoraj ni opaziti, tu in tam se na grozdju, ki je izpostavljeno mo─Źnemu soncu, pojavljajo son─Źni o┼żigi. Obmo─Źja ki jih je prizadela to─Źa, se soo─Źajo s problemom su┼íenja preostalega grozdja, do katerega prihaja zaradi visokih temperatur in pomanjkanja vode.

Son─Źev o┼żig na grozdju, ki je neposredno izpostavljeno soncu:

Poglejmo si rezultate na┼íega zadnjega vzor─Źenja v Kojskem v Gori┼íkih Brdih. Sorta ‘Modri pinot’, ki smo jo doslej spremljali, je bila v nedeljo potrgana za penino:

Sorta: CHARDONNAY (prva vrednost ÔÇô vzor─Źenje 04/08/2011 / druga vrednost ÔÇô vzor─Źenje 11/08/2011 / tretja vrednost ÔÇô vzor─Źenje 18/08/2011) /─Źetrta vrednost – vzor─Źenje 25/08/2011

Masa 100 jagod: 138,97 g / 155,41 g / 172,22 g /172,55 g
Sladkor v ┬░BRIX: 14,71 / 17,11 / 19,65 / 21,48
Predviden alkohol v vol.%: 7,89 / 9,48 / 11,18 / 12,41
Skupne kisline (kot vinska kislina): 17,00 g/l / 12,60 g/l / 10,00 g/l / 7,20 g/l
pH: 2,74 / 2,83 / 2,95 / 3,14

Graf spreminjanja razmerij med sladkorji in skupnimi kislinami pri sorti ‘Chardonnay’:

Sorta: SAUVIGNON (prva vrednost ÔÇô vzor─Źenje 11/08/2011 / druga vrednost ÔÇô vzor─Źenje 18/08/2011) / tretja vrednost – vzor─Źenje 25/08/2011

Masa 100 jagod: 165,55 g / 165,52 g / 171,27
Sladkor v ┬░BRIX: 17,30 / 20,59 / 22,19
Predviden alkohol v vol.%: 9,59 / 11,80 / 12,96
Skupne kisline (kot vinska kislina): 16,70 g/l / 12,60 g/l / 9,60 g/l
pH: 2,70 / 2,83 / 3,02

Graf spreminjanja razmerij med sladkorji in kislinami pri sorti ‘Sauvignon’:

Pri chardnonnay-u vidimo, da je grozdje prenehalo pridobivati na masi, kar je delno zaradi visoki temperatur, pa tudi zato, ker je grozdje doseglo fiziolo┼íko zrelost. Pri sorti ‘Sauvignon’ izgleda, kot da masa grozdja ┼íe vedno nara┼í─Źa, vendar lahko gre le za tak vzorec. Prav slednja sorta ima ┼íe vedno zelo visoke kisline, ob ┼że zelo visoki sladkorni stopnji. Zanimivo, pri nobenem vzorcu masa jagod ni padla, kar najbr┼ż lahko pripi┼íemo specifi─Źnosti lokacije, kjer dnevne temperature ne dosegajo takih ekstremov kot drugod po brdih, kjer so bile zabele┼żene temperature preko 38┬░C. V Kojskem je bila najvi┼íja zabele┼żena temperatura v tem vro─Źinskem valu 35,8┬░C.

Graf gibanja maksimalnih dnevnih temperatur v ─Źasu spremljanja dozorevanja grozdja na vremenski postaji Enomarket Kojsko:

Za konec si poglejmo ┼íe nekaj zanimivih meritev na trtah sorte ‘Sauvignon’, ki so prizadete od bolezni lesa, oziroma kapi vinske trte, ali esce, kakor jo tudi imenujemo. Sorta ‘Sauvignon’ je kot ka┼że na bolezen precej ob─Źutljiva (poleg sorte ‘Cabernet sauvignon’), saj v vinogradu, ki ga spremljamo, opa┼żamo veliko ┼ítevilo trt z bolezenskimi znamenji te bolezni. Koliko trt je dejansko prizadetih, nismo pre┼íteli, a se po oceni ┼ítevilo giblje med 20 – 30 %. Podobna poro─Źila o te┼żavah s to sorto prihajajo tudi iz drugih krajev v Gori┼íkih Brdih. Ker tako veliko ┼ítevilo obolelih trt zna─Źilno prispeva h kakovosti in koli─Źini pridelka, smo iz teh trt posebej pobrali vzorce in jih primerjali z zdravimi. Pobirali smo le jagode iz grozdov, ki niso bili mo─Źneje prizadeti, torej ki niso bili ┼íe izsu┼íeni, oveneli, pa─Ź pa so bili ┼íe povsem normalni po izgledu.

Rezultati – zdrave trte / trte z esco:

Masa 100 jagod: 171,27 g / 152,19 g
Sladkor v ┬░BRIX: 22,19 / 19,58
Predviden alkohol v vol.%: 12,96 / 11,12
Skupne kisline (kot vinska kislina): 9,60 g/l / 9,40 g/l
pH: 3,02 / 3,11

Vidimo, da so med zdravimi in obolelimi trtami zna─Źilne razlike v masi jagod. Bistveno je zmanj┼íana tudi vsebnost sladkorja, saj je listna povr┼íina na takih trtah mo─Źno prizadeta, ali pa je sploh ni. Koli─Źina kislin in pH-ji so si zelo podobni, prakti─Źno enaki. Mogo─Źe gre nekaj vi┼íji pH pri grozdju iz obolelih trt pripisati prisotnosti ocetne kisline, saj je bil na pobranih jagodah zaznaven vonj po ciku.

Lahko torej zaklju─Źimo, da grozdje iz trt, prizadetih z esco, oziroma kapjo vinske trte, lahko zmanj┼ía koli─Źino sladkorjev v mo┼ítu, kakor je najbr┼ż potrebno ra─Źunati tudi s prisotnostjo ocetno kislinskih bakterij na takem grozdju.

Trta, prizadeta od kapi vinske trte ima mo─Źno prizadeto listno steno, zato je mo─Źno ovirana fotosinteza. Ker je prevodni sistem teh trt zama┼íen z glivami in tilozami, je zmanj┼ían tok vode v nadzemne dele trte, zato grozdje oveni in se kasneje posu┼íi:

Vse meritve smo opravili v laboratoriju podjetja Enomarket d.o.o., Kojsko.

─îe ┼żelite tudi sami spremljati dozorevanje grozdja v va┼íih vinogradih, lahko prinesete vzorec na analizo v podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko. Vzorec cca. 200 jagod odvzamite v skladu z navodili v tem ─Źlanku. Cena osnovne analize mo┼íta, katere rezultate imate prilo┼żnost spremljati nekaj vrstic vi┼íje, zna┼ía vsega 6,50 EUR. Rezultati so navadno znani ┼że v 15 minutah. ─îe ┼żelite ┼íe meritev jabol─Źne kisline, boste za analizo od┼íteli skupno 12,50 EUR. Meritev vsebnosti jabol─Źne kisline navadno traja dlje, pribli┼żno 1 uro. DDV je ┼że v┼ítet v cenah. Iste cene veljajo tudi za meritve zgornjih parametrov v ┼że stisnjenem mo┼ítu pred za─Źetkom alkoholne fermentacije.

V nadaljevanju se bomo posvetili dozorevanju poznej┼íih sort, kot sta ‘Rebula’ in ‘Cabernet sauvignon’. ┼áe vedno pa bomo spremljali tudi ostale sorte. Nekaj sve┼żih rezultatov bomo objavili ┼że v prihodnjih dneh.

Cenjeni obiskovalci spletne strani WineAndWeather.net!

Kot najbr┼ż veste, je spletna stran, ki si jo pravkar ogledujete, tesno povezana s podjetjem Enomarket d.o.o. iz Kojskega v Gori┼íkih Brdih. Podjetje se ukvarja s specializirano prodajo enolo┼íkih sredstev tako za velike, kot tudi za male vinarje. ┼áirok spekter enolo┼íkih sredstev ponujajo po ugodnih cenah. Vabimo vas, da si ogledate njihov cenik enolo┼íkih sredstev, ki je dostopen TUKAJ.

Vabljeni tudi k ogledu spletne strani podjetja Enomarket d.o.o., Kojsko.

┼Żelimo vam lep in uspe┼íen dan!

Vro─Źe avgustovsko vreme se nadaljuje, grozdje pa zelo hitro dozoreva. ─îas je, da si pobli┼żje pogledamo, kako vremenski dejavniki vplivajo na dozorevanje grozdja. Podatki o meritvah v prej┼ínjem tednu in danes (22/08/2011) so objavljene na koncu ─Źlanka.

Na dozorevanje grozdja imajo velik vpliv predvsem trije dejavniki. To so svetloba, toplota in voda. Vplivajo na rast in presnovno aktivnost trte, poleg tega imajo tudi direkten vpliv na presnovne poti v grozdju.

SVETLOBA

Svetloba je potrebna za fotosintezo, pri kateri nastajajo sladkorji. Poleg tega vpliva na brstenje in kasnej┼ío fertilnost trt. Dokazano vpliva na metabolne procese pri zorenju, saj imajo jagode, ki zorijo v senci, manj sladkorja, ni┼żji pH in vi┼íje skupne kisline ter vsebnost jabol─Źne kisline. Pomembna je tudi pri akumulaciji polifenolov in obarvanju rde─Źih sort. Zato je grozdje v letih z neugodnimi vremenskimi razmerami za dozorevanje navadno slab┼íe obarvano. Vpliva tudi na akumulacijo arom.

Ko govorimo o jakosti son─Źnega sevanja, uporabljamo v fiziologiji rastlin enoto Einstein, oziroma E/m2/s, ki predstavlja ┼ítevilo molov fotonov, ki dose┼żejo trto. Fotosinteza je optimalna pri 700 E/m2/s. ─îe pade son─Źno sevanje pod 30 E/m2/s listi porabijo ve─Ź energije, kot jo lahko tvorijo s fotosintezo. V jasnem vremenu zna┼ía vrednost son─Źnega sevanja preko 2500 E/m2/s, v obla─Źnih dneh pa med 300 in 1000 E/m2/s.

TEMPERATURA

Je en najpomembnej┼íih dejavnikov dozorevanja. Vpliva na aktivnost fotosinteze, metabolizem trte in preme┼í─Źanje snovi v trti. Ima neposreden vpliv na kakovost letnika, in sicer ne le v ─Źasu dozorevanja, pa─Ź pa tudi v ─Źasu brstenja in cvetenja. Kasnej┼íi kot je razvoj grozdja, ve─Źja je verjetnost, da bodo vremenske razmere neugodne.

Temperatura vpliva na rast grozdja. Previsoke temperature neugodno vplivajo na delitev celic. V fazi primarne rasti je optimalna temperatura 20 – 25┬░C. V fazi sekundarne rasti visoke temperature vplivajo na intenziteto preme┼í─Źanja snovi in s tem na rast celic. Optimalna temperatura v tej fazi je 20┬░C.

Previsoke temperature vplivajo na akumulacijo sladkorjev. ─îe je temperatura ─Źez dan 40┬░C in ─Źez no─Ź 20┬░C, se sladkorji akumulirajo v drugih delih trte na ┼íkodo grozdja, ki v tem primeru prejme le 2,5 % od celotnega sladkorja, nastalega pri fotosintezi.

Trta te┼żko raste in rodi pri temperaturah pod 10┬░C. Temperature nad tem pragom imenujemo aktivne temperature. Na neki lokaciji, kjer opravljamo meritve, obstajajo povezave med koncentracijo sladkorjev in vsoto aktivnih temperatur. Zato se ti podatki uporabljajo pri ugotavljanju potenciala neke lokacije za uspe┼íno dozorevanje grozdja.

  • VSOTA AKTIVNIH TEMPERATUR: Je vsota povpre─Źnih dnevnih temperatur nad pragom 10┬░C v obdobju med 1. aprilom in 30. oktobrom. Pogosto se ra─Źuna na podlagi mese─Źnih povpre─Źij, ne upo┼íteva pa ─Źasa son─Źnega obsevanja.
  • BARNASOV HELIOTERMI─îNI PRODUKT: Upo┼íteva tudi dol┼żino dneva. Uporaben je predvsem v hladnej┼íih pridelovalnih obmo─Źjih. Nek kraj je za vinogradni┼ítvo neprimeren, ko je rezultat ni┼żji od 2,6. Izra─Źunamo ga po formuli X ├Ś H ├Ś 10-6, kjer je X vsota aktivnih temperatur nad pragom 10┬░C v celem letu, H pa vsota dol┼żine dneva v tem obdobju.
  • HUGLINOV HELIOTERMI─îNI INDEKS: Uporablja tudi maksimalne dnevne temperature. Vrednost 1400 je spodnji limit za vinogradni┼ítvo. Izra─Źuna se kot vsota vrednosti od 1. aprila do 30. septembra, po formuli [[(ADT-10) + (MDT -10)] ├Ś K]/2, kjer so ADT povpre─Źne dnevne temperature, MDT makismalne dnevne temperature in K koeficient dol┼żine dneva.

Ti indeksi so uporabni predvsem, ko se odlo─Źamo za sorto, ki jo bomo posadili na neki lokaciji. V Evropi sadimo sorte, ki dozorijo, ko povpre─Źne dnevne temperature padejo pod 10┬░C. V toplej┼íih podro─Źjih se ta padec zgodi kasneje, zato grozdje dozoreva v toplej┼íem obdobju.

VPLIV TEMPERATURE NA DRUGE BIOKEMI─îNE PROCESE

Temperatura vpliva tudi na razgradnjo jabol─Źne kisline, ki je mo─Źno pove─Źana v toplem vremenu, saj aktivnost encima, ki sodeluje pri razgradnji jabol─Źne kisline, konstantno nara┼í─Źa od 10┬░C – 46┬░C. V preteklosti se je domnevalo, da zaradi zvi┼íanega koeficienta respiracije pri temperaturah nad 35┬░C prihaja do oksidacije vinske kisline, vendar je razlog za to najbr┼ż v fenomenu fermentacije v mesu jagode, oziroma v razgradnji jabol─Źne kisline.

Temperaturni ekstremi neugodno vplivajo na kopi─Źenje fenolnih snovi, zato je grozdje v takih razmerah pogosto slabo obarvano. Nekatere aromati─Źne sorte lahko razvijejo svoj aromatski potencial le v hladnih vinorodnih obmo─Źjih (rizling, sauvignon, traminec). Akumulacija arom je sicer po─Źasnej┼ía, vendar je aromati─Źnih snovi ob zrelosti ve─Ź.

VPLIV VODE NA DOZOREVANJE

Delno pomanjkanje vode v ─Źasu dozorevanja ugodno vpliva na kvaliteto vina. Z delnim pomanjkanjem ni mi┼íljen vodni stres, pri katerem obstaja nevarnost odmrtja trte. Najkvalitetnej┼ía vina nastajajo v de┼żelah, kjer letna koli─Źina padavin zna┼ía 700 – 800 mm. Prekomerno namakanje in velike koli─Źine padavin imajo negativen vpliv na kvaliteto grozdja.

Pred fazo upo─Źasnjene rasti voda v jagode priteka po ksilemu. Koli─Źina razpolo┼żljive vode vpliva na rast jagod in posledi─Źno na njihovo velikost. Velikost jagod pa vpliva na kakovost pridelka. ─îe so jagode manj┼íe, je manj┼íi pridelek, a je zato bolj kakovosten. Po fazi upo─Źasnjene rasti se potreba jagod po vodi mo─Źno zmanj┼ía, saj voda v grozdje priteka le preko floema. Minimalna koli─Źina vode je ┼íe vseeno potrebna, da grozdje pravilno dozoreva.

Pomanjkanje vode povzro─Źi pove─Źanje koli─Źine fenolov v grozdju, ve─Źjo koncentracijo prolina in manj┼ío vsebnost jabol─Źne kisline ter pove─Źano koncentracijo aromati─Źnih snovi. ─îe je vode preve─Ź, se pove─Źa volumen jagod in zmanj┼ía koli─Źina fenolov. ─îeprav je koli─Źina kislin vi┼íja, je vi┼íji tudi pH, zaradi pove─Źanega dotoka kalijevih ionov. Pride tudi do sprememb vsebnosti aromati─Źnih snovi. Pomanjkanje vode torej ne prepre─Źuje, da bi grozdje dozorevalo zadovoljivo. Na drugi strani prekomerne koli─Źine vode podalj┼íajo proces dozorevanja in spremenijo kemi─Źno sestavo grozdja. Mo─Źan de┼ż med dozorevanjem lahko privede do pokanja jagod, zaradi nenadne pove─Źane absorpcije vode direktno skozi jagodno ko┼żico.

Pomanjkanje vode je tudi en od spro┼żilcev dozorevanja, saj se takrat tvorijo ve─Źje koli─Źine abscizinske kisline, ki je odgovorna za za─Źetek dozorevanja.

Rde─Źe sorte bolje rastejo v okolju s pomanjkanjem vode. Pri teh sortah je tvorba fenolov bolj pomembna od akumulacije sladkorjev. Tvorba fenolov je najve─Źja ob pomanjkanju vode. Zato navadno sadimo rde─Źe sorte na lokacijah, kjer so tla la┼żja in imajo manj┼ío sposobnost zadr┼żevanja vode.

Pri vplivu koli─Źin vode na rast in dozorevanje grozdja, moramo vselej upo┼ítevati tudi pridelke! Enak vodni deficit lahko ugodno upliva na dozorevanje pri pridelku 30 hl/ha, a ima katastrofalne posledice pri pridelku 60 hl/ha.

VPLIV POMANJKANJA VODE NA ZGODNJE DOZOREVANJE

Pomanjkanje vode vpliva na zgodnej┼íe dozorevanje, ker so jagode manj┼íe in se zato hitreje napolnijo s sladkorjem. Zmanj┼íana je tudi kompeticija za ogljikove hidrate med grozdjem in poganjki. Da se izognemo vodnemu stresu, v vinogradu poskrbimo za manj┼íe pridelke, uporabo podlag, ki so odporne na su┼ío (110 Richter) in zmanj┼íamo gnojenje z du┼íikom. Namakanje je potrebno na obmo─Źjih, kjer je letna koli─Źina padavin manj┼ía od 400 mm, pa ┼íe tu je odvisno od porazdelitve padavin in tipa zemlje, v kateri trte rastejo.

VPLIV VREMENSKIH RAZMER NA KVALITETO LETNIKA

Svetloba, temperatura in voda vplivajo na kvaliteto pridelka. Pomembna je predvsem njihova porazdelitev skozi leto. Ugodne vremenske razmere trta potrebuje predvsem med dozorevanjem. V letih s toplim vremenom in malo de┼żja imamo veliko sladkorjev, malo kislin ter malo jabol─Źne kisline. V letih s hladnim in de┼żevnim vremenom je sladkorjev malo, vsebnost skupnih kislin in jabol─Źne kisline pa je visoka.

─îe je vreme de┼żevno in hladno pred dozorevanjem, grozdje ┼íe lahko dose┼że dobro kvaliteto, ─Źe je v ─Źasu dozorevanja vreme toplo in ni veliko padavin. Ugodne vremenske razmere ob cvetenju in veliko de┼żja avgusta, vplivajo na zmanj┼íano koli─Źino sladkorja, saj je nara┼í─Źanje koli─Źine sladkorja najve─Źje v dneh po fazi upo─Źasnjene rasti in se kasneje zmanj┼íuje. De┼żevno vreme med trgatvijo lahko bistveno zmanj┼ía kvaliteto letnika.

VIRI:

  • Ribereau-Gayon P. in sod. 2007. Handbook of Enology, Volume 1: The Microbiology of Wine and Vinifications. Second Edition. John Wiley and Sons Ltd, West Sussex, England, 498 str.

REZULTATI SPREMLJANJA DOZOREVANJA V LETU 2011

Poglejmo si, kako je v prej┼ínjem tednu napredovalo dozorevanje grozdja v Kojskem v Gori┼íkih Brdih. Vzorce smo pobrali 18/08/2011, in sicer sorte ‘Chardonnay’, ‘Modri pinot’ in ‘Sauvignon’:

Sorta: CHARDONNAY (prva vrednost ÔÇô vzor─Źenje 04/08/2011 / druga vrednost ÔÇô vzor─Źenje 11/08/2011 / tretja vrednost – vzor─Źenje 18/08/2011)

Masa 100 jagod: 138,97 g / 155,41 g / 172,22 g
Sladkor v ┬░BRIX: 14,71 / 17,11 / 19,65
Predviden alkohol v vol.%: 7,89 / 9,48 / 11,18 /
Skupne kisline (kot vinska kislina): 17,00 g/l / 12,60 g/l / 10,00 g/l
pH: 2,74 / 2,83 / 2,95

Sorta: MODRI PINOT (prva vrednost ÔÇô vzor─Źenje 04/08/2011 / druga vrednost ÔÇô vzor─Źenje 11/08/2011 / tretja vrednost – vzor─Źenje 18/08/2011)

Masa 100 jagod: 136,28 g / 158,36 g / 164,13 g
Sladkor v ┬░BRIX: 14,11 / 17,07 / 19,20
Predviden alkohol v vol.%: 7,51 / 9,45 / 10,87
Skupne kisline (kot vinska kislina): 15,50 g/l / 12,90 g/l / 9,90
pH: 2,68 / 2,85 / 2,98

Sorta: SAUVIGNON (prva vrednost – vzor─Źenje 11/08/2011 / druga vrednost – vzor─Źenje 18/08/2011)

Masa 100 jagod: 165,55 g / 165,52 g
Sladkor v ┬░BRIX: 17,30 / 20,59
Predviden alkohol v vol.%: 9,59 / 11,80
Skupne kisline (kot vinska kislina): 16,70 g/l / 12,60 g/l
pH: 2,70 / 2,83

Meritve rde─Źih sort ‘Merlot’ in ‘Cabernet sauvignon’ smo opravili 16/08/2011. Vzor─Źili smo v vasi Hum v Gori┼íkih Brdih:

Sorta: MERLOT

Masa 100 jagod: 156,00 g
Sladkor v ┬░BRIX: 17,87
Predviden alkohol v vol.%: 9,98
Skupne kisline (kot vinska kislina): 11,10 g/l
Jabol─Źna kislina: 3,69 g/l
pH: 3,00

Sorta: CABERNET SAUVIGNON

Masa 100 jagod: 134,11
Sladkor v ┬░BRIX: 16,88
Predviden alkohol v vol.%: 9,33
Skupne kisline (kot vinska kislina): 15,50
pH: 2,86

Za konec si poglejmo ┼íe rezultate meritev, ki smo jih opravili 22/08/2011 na grozdju iz razli─Źnih lokacij v Gori┼íkih Brdih. Lepo je videti napredek, glede na prej┼ínji teden, ─Źeprav bomo dejanski napredek lahko ovrednotili ┼íele, ko bomo spet pobrali vzorce na trtah, ki jih spremljamo ┼że 3 tedne:

Vse meritve smo opravili v laboratoriju podjetja Enomarket d.o.o., Kojsko.

─îe ┼żelite tudi sami spremljati dozorevanje grozdja v va┼íih vinogradih, lahko prinesete vzorec na analizo v podjetje Enomarket d.o.o., Kojsko. Vzorec cca. 200 jagod odvzamite v skladu z navodili v tem ─Źlanku. Cena osnovne analize mo┼íta, katere rezultate imate prilo┼żnost spremljati nekaj vrstic vi┼íje, zna┼ía vsega 6,50 EUR. Rezultati so navadno znani ┼że v 15 minutah. ─îe ┼żelite ┼íe meritev jabol─Źne kisline, boste za analizo od┼íteli skupno 12,50 EUR. Meritev vsebnosti jabol─Źne kisline navadno traja dlje, pribli┼żno 1 uro. DDV je ┼że v┼ítet v cenah.

─îe ste vajeni spremljanja parametrov dozorevanja grozdja v drugih enotah (skalah), vam priporo─Źamo uporabo kalkulatorja FermCalc – Winemaking Calculator, s katerim lahko poljubno pretvarjate enote!

Spremljajte dozorevanje grozdja v Gori┼íkih Brdih tudi v naslednjih dneh. Ponovno vzor─Źenje vinogradov v Kojskem bomo opravili predvidoma v ─Źetertek, 25/08/2011.

Page 1 of 3123»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin