Archive for July, 2011

V no─Źi z 19 na 20/07/2011 smo pri─Źakovali precej pestro dogajanje na S Jadranu. ARSO je napovedoval celo mo┼żnost pojava tornadov in vodnih tromb. Roko na srce, pogoji so bili glede na karte zares ubijalski. Toda, predfrontalno pro┼żenje z mo─Źno supercelico nad morjem nekje na vi┼íini Pule, ki je imela celo hook echo na radarju in s tem verjetno tudi tornado, je ubilo vsakr┼íno upanje na konkretnej┼íe dogajanje zjutraj ob prehodu hladne fronte. Za name─Źek so zadnji zagoni modelov tega dne napovedali severnik preko Furlanije in Z Slovenije proti obali ob 3z. Vse to je krepko prispevalo k zmanj┼íanju energije na tem obmo─Źju in slabim vetrovnim pogojem za nastanek konkretnih neviht. Tudi ARSO je zjutraj kmalu umaknil opozorilo z meteoalarma.

Radarska slika silovite supercelice s hook echom. Nevihta je povzro─Źila veliko te┼żav v kampih v okolici Vrsarja, kjer je zadela obalo Istre. Poro─Źali so o podrtih drevesih in razdejanih ┼íotorih:

Zjutraj nas je nad Tr┼ża┼íkim zalivom pri─Źakala mavrica. Dogajanja pa kot re─Źeno ni bilo omembe vrednega. Le nekaj mo─Źnih ploh in kak┼ína nevihta:

Naslednji dan, 21/07/2011 so bili pogoji za nastanek mo─Źnej┼íih neviht bolj mejni. Bili smo pod vplivom manj┼íe doline hladnega zraka. Popoldne je preko toplega S Jadrana povlekel jugozahodni veter in z advekcijo dovajal topel in vla┼żen zrak v JZ Slovenijo ter Furlanijo. Pro┼żenje neviht se je za─Źelo v Furlaniji v predalpah ter v Sloveniji na Trnovski planoti. V Furlaniji je pri┼ílo do formacije multiceli─Źnega clustra, ki je nadaljeval svojo pot proti JV. V Gori┼íkih Brdih je bilo mogo─Źe opazovati verjetno kratkotrajno elevated supercelico, vsaj zaporedni posnetki ka┼żejo dolo─Źeno mero rotacije baze updrafta. Prav tako je ob 19:15 na radarski animaciji viden dolo─Źen odklon nevihte od smeri. Updraft so kmalu potem zalile padavine in je popolnoma oslabela:

V ravnini nekje v vi┼íini Gorice je linija kaj kmalu za─Źela pe┼íati. Outflow je postal dominanten, saj je pihal ┼że kake pol ure pred prihodom padavin. V temu delu je ┼ílo ve─Źinoma za ve─Ź posameznih kratkotrajnih intenzivnih celic, ki so nosile mo─Źne nalive. Razelektritve so bile v tem delu redke:

Linija je torej oslabela, pravzaprav lahko re─Źemo, da so padavine presko─Źile del furlanske ni┼żine. Na ‘outflow boundary’ se je pri Grade┼żu namre─Ź eksplozivno spro┼żila nova celica, ki je potovala na jugovzhod preko Jadranskega morja, kjer so bili pogoji precej bolj┼íi kot vi┼íje na ravnini. Kaj kmalu je celica zarotirala in dobili smo prvo supercelico tega dne na Jadranu. Sam nisem uspel priti pravo─Źasno na obalo, da bi jo spremljal, je pa zato vse dokumentiral Marko Koro┼íec na weather-photos.net. Celica je po njegovem pri─Źevanju formirala wall cloud, a kasneje oslabela. ─îez ─Źas se je formirala ┼íe druga supercelica, katero sem tudi sam uspel dokumentirati, ─Źeprav sem pri┼íel zadnji trenutek, preden je za─Źel intenziven RFD zlivati ogromne koli─Źine padavin po lokaciji opazovanja. Tudi wall cloud tu ni bil ve─Ź tako izrazit, vseeno pa je ┼íe vedno videti lep inflow tail v mezociklon:

Ker je celica pri┼íla na tem mestu v zelo ugodne pogoje, je znatno pospe┼íila. Kljub trudu, je do Socerba nismo ve─Ź mogli ujeti. Zato smo dobili le ┼íe eno zastojn tu┼íiranje na tej razgledni to─Źki nad Trstom, pa mogo─Źe ┼íe kak┼íno strelo. Sledila je vrnitev za linijo, ki je potovala proti JJV in opazovanje posameznih razelektritev.

Animacija radarske slike dogodka (Radar Osmer FVG):

Pestra je bila tudi no─Ź iz petka na doboto (22-23/07/2011), a bo zato, ker je pustila uni─Źujo─Źo to─Źo na delu Gori┼íkih Brd in spodnje vipavske doline, obravnavana posebej. Poro─Źilo po na pri─Źujo─Źi strani dostopno jutri (26/07/2011).

Glede na to, da je v no─Źi na soboto (22-23/07/2011) to─Źa hudo prizadela vinograde v delu Gori┼íkih Brd, je prav, da napi┼íemo nekaj dejstev, kako ravnati po to─Źi, da si trta ─Źimprej in ─Źimbolje opomore. V ta namen povzemamo ─Źlanek iz teko─Źe ┼ítevilke revije SAD. Avtorjema se za to krajo njunega pravkar objavljenega avtorskega dela ┼że vnaprej opravi─Źujem, vendar menim, da bodo koristne informacije o ukrepih po to─Źi tako hitreje pri┼íle do prizadetih vinogradnikov. Upam, da mi avtorja ne zamerita. Vsekakor pa vsem priporo─Źam branje revije SAD, saj vsebuje veliko pomembnih in uporabnih informacij za vinogradnike, vinarje, sadjarje in zelenjadarje. Revijo lahko kupite na njihovi spletni strani (povezava zgoraj), v Gori┼íkih Brdih pa v podjetju Enomarket d.o.o., Kojsko.

To─Źa pogosto povzro─Źa ┼íkodo v slovenskih vinogradih in na drugih kmetijskih povr┼íinah. Sicer bistveno ne prispeva k zmanj┼íanju pridelka (doslej do najve─Ź 7 % celotne slovenske kmetijske pridelave). V trajnih nasadih je ┼íkoda najve─Źja, saj ne prizadene samo pridelka teko─Źe rastne dobe, pa─Ź pa sanacija ┼íkode traja ve─Ź let. Pri tem je zaustavljen razvoj pridelovalcev, kakor je tudi ogro┼żen njihov obstoj in obstoj celotne panoge.

┼ákodo, ki jo to─Źa povzro─Źa, lahko prepre─Źimo izklju─Źno z uporabo protito─Źnih mre┼ż, ─Źesar pa vinogradi navadno ekonomsko ne prenesejo. Pri nas mre┼że uporabljajo le redki, manj┼íi vinogradniki. Ve─Źji vinogradniki v tujini jih preizku┼íajo na posameznih vrstah v vinogradih. Veliko je tudi govora o za┼í─Źiti pred to─Źo s pomo─Źjo raket in letal, vendar bomo o tem na wineandweather.net pisali raje kdaj drugi─Ź.

Za omiljenje ┼íkode po to─Źi je danes najpomembnej┼íi ukrep zavarovanje. Pri nas je to kljub nekaterim ugodnostim za kmete ┼íe vedno predrago, zato se za zavarovanje ve─Źinoma ne odlo─Źajo (ve─Ź o tej temi v reviji SAD – glej vir spodaj).

Ukrepi, s katerimi lahko zmanj┼íamo ┼íkodo po to─Źi so:

  • izbira primerne lege za vinograd: Nekatere lege in obmo─Źja to─Źa pogosteje prizadene, zato se jim izogibamo, ali ob urejanju nasada predvidimo uporabo protito─Źnih mre┼ż.
  • dolo─Źitev primerne sorte, vzgojne oblike, medvrstne in vrstne razdalje: To─Źo la┼żje prena┼íajo bujne sorte, pri katerih so po┼íkodbe manj┼íe, trte se hitreje obra┼í─Źajo. Najve─Ź ┼íkode je v vinogradih s prostovise─Źo vzgojo, najmanj┼ía je v vinogradih z nizko ┼íparonsko vzgojo, o┼żjimi medvrstnimi razdaljami (manj kot 2,3 m) in povi┼íano listno steno (1,5 m in ve─Ź).
  • zelena dela: Opravljamo jih postopoma in previdno. Ker navadno vemo, iz katere strani prihajajo nevihte, zelena dela bolj temeljito opravljamo na drugi, manj rizi─Źni strani trte.

To─Źa na trti naredi slede─Źo ┼íkodo:

  • zmanj┼ía pridelek, ┼ítevilo mladik in koli─Źino listne mase
  • prekine ali delno zaustavi normalen pretok hranilnih snovi in asimilatov. Pri to─Źah z nad 50 % ┼íkodo se zavre rast in razvoj preostalih grozdi─Źev za 20 in ve─Ź dni, pri bolj milih to─Źah pa za 14 dni. Zato imamo ob zmanj┼íanem pridelku tudi slab┼ío kakovost
  • vzpodbudi intenziven razvoj mladik iz spe─Źih o─Źes, zalistnikov in novega mladega listja. Ta razvoj ima prednost pred razvojem grozdja, zato slednje v tem ─Źasu stagnira. Razvoj novih poganjkov lahko pospe┼íimo z uporabo biostimulatorjev in s tem delno nadoknadimo zaostanek pri razvoju obstoje─Źega grozdja.
  • biostimulacijo opravljamo s pripravki na bazi aminokislin, ki vsebujejo koncentrirane komponente huminskih kislin. Te aktivirajo intenzivni sprejem hranil in omogo─Źijo njihovo takoj┼ínjo porabo. To za trto pomeni 6 – 8├Ś la┼żji in hitrej┼íi na─Źin prehoda potrebnih hranil do novo nastajajo─Źih listov in mladik.
  • pove─Źajo se stro┼íki za varstvo vinske trte. ┼ákropljenje je pogostej┼íe, zaradi intenzivne rasti mladik in lista in se navadno vr┼íi z naju─Źinkovitej┼íimi sistemi─Źnimi fungicidi.
  • to─Źa lahko pusti vidne in trajne posledice predvsem na mladih in slab┼íe prehranjenih trtah. Vpra┼íljiv je obstoj celotne trte.
  • ─Źe to─Źa prizadene vinograd maja ali junija, lahko trta do zime dobro sanira po┼íkodbe. ─îe do to─Źe pride konec julija, ki je za trto najbolj ob─Źutljiv ─Źas, saj tedaj poteka diferenciacija zimskih o─Źi, lahko postanejo po┼íkodbe nevarne za celoten obstoj trte.

Kako v praksi ukrepati po to─Źi:

  • opravimo ─Źimhitrej┼ío in temeljito za┼í─Źito s sredstvi, ki hkrati ┼í─Źitijo trto pred rastlinskimi boleznimi in vplivajo na hitro celjenje ran (folpan). Ob tem dodajamo biostimulatorje (npr. drin, protifert, algoplazmin, biofito…)
  • pri obi─Źajnih to─Źah ni priporo─Źljiva ostra rez. Odstrani se samo preve─Ź po┼íkodovane mladike. Po tem ko smo trto za┼í─Źitili in ocenili ┼íkodo, se za 10 dni umaknemo iz vinograda, kajti trta zna zase najbolje poskrbeti sama.
  • po vrnitvi v vinograd opravimo temeljito pletev, da odstranimo ve─Źino mladik, ki izra┼í─Źajo iz spe─Źih o─Źes. Pustimo samo tiste, ki bodo v naslednjem letu pri rezi nujno potrebne. Odstranimo zalistnike okoli grozdja, ostale zalistnike nad grozdjem pustimo. Na bodo─Źih ┼íparonih odstranimo vse zalistnike razen vrhnjega, ki bo pri bodo─Źi zimski rezi dopolnil manjkajo─Źi del ┼íparona in s tem tudi pridelek pri naslednji trgatvi.

Povzeto po ─Źlanku:

Dodajamo še kmetijske nasvete, ki jih je dne 25/07/2011 objavil kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica na svoji spletni strani:

Napotki za varstvo in tehnološke ukrepe pri sadnem drevju in vinski trti z dne 25. julij 2011

UKREPI VARSTVA PO TO─îI

Na obmo─Źju, ki ga je v no─Źi na soboto prizadela to─Źa svetujemo naslednje ukrepe:

Vinograde, ki jih je prizadela to─Źa, je treba ─Źim prej za┼í─Źititi s fungicidi. V tak┼ínih razmerah je priporo─Źljivo uporabljati predvsem fungicide na osnovi bakra, ki jim po mo┼żnosti dodamo ┼íe enega od sredstev proti gnitju (Switch 62,5 WG, Teldor SC 500, Canthus, Rovral aquaflo). Pri zgodnej┼íih sortah je ┼że treba paziti na karen─Źno dobo uporabljenih sredstev. Pri bolj poznih sortah ┼íe vedno lahko uporabljamo tudi organske kontaktne fungicide na osnovi folpeta ali mankozeba. V primeru, da nameravate uporabiti sredstva za krepitev rastlin, kot je npr. Drin (ta se ne me┼ía z bakrovimi fungicidi), je treba skrbno prebrati navodila glede me┼íanja z drugimi sredstvi. Proti oidiju uporabite sredstva na osnovi mo─Źljivega ┼żvepla v 0,5 % koncentraciji (5 kg/ha), ker imajo tudi delni u─Źinek zoper kislo gnilobo grozdja, ki se v po┼íkodovanih jagodah rada razvije.

Pripravila: Mojca Rot

─îlanek v pdf obliki: KLIK (KGZ Nova Gorica)
Ukrepi varstva po to─Źi za ko┼í─Źi─Źarje: KLIK (KGZ Nova Gorica)
Ukrepi varstva po to─Źi za pe─Źkarje: KLIK (KGZ Nova Gorica)

Vsem prizadetim vinogradnikom ┼żelimo ─Źim uspe┼ínej┼ío in ─Źim hitrej┼ío sanacijo ┼íkode ter manj vremenskih nev┼íe─Źnosti v prihodnje!

Natan─Źna analiza dogodka, ki je no─Źi na soboto 23/07/2011 prizadel vinograde v Gori┼íkih Brdih in spodnji Vipavski dolini.

V nedeljo 17/07/2011 nas je dosegla ‘negative tilted’ dolina. ┼álo je za zelo globok prodor hladnega zraka proti Alpam, kar je razvidno tudi iz spodnje slike postavitve zra─Źnih mas nad Evropo. V srednjih plasteh atmosfere (H500) smo imeli nad Furlanijo mo─Źan JZ jet, ki naj bi po modelskih napovedih dosegal hitrosti do 50 vozlov. Proti ve─Źeru se je okrepil ┼íe veter v spodnjih plasteh. Ob obali Furlanije je jugo v sunkih dosegal celo 50 km/h. Po 21z se je za─Źel krepiti tudi JZ na H925. Ti vetrovi so v ravnino s toplo advekcijo dovajali vla┼żen in topel zrak. Tako je pri┼ílo do pove─Źanja CAPE-a tudi vi┼íje v furlanski ravnini. Dls-ja smo imeli okoli 40 vozlov, zaradi dobrega veeringa v spodnjih plasteh je SREH3 zna┼íal okoli 300 m2/s2.

GFS 00z 500 hpa:

Najprej je do pro┼żenja prihajalo le v hribih, in sicer zaradi prisilnega dviga zraka. Kasneje, okoli 22z, se je okrepila konvergenca v obalnem pasu FVG. Nevihtne celice so se pri─Źele pro┼żiti tudi v ravnini. Formirala se je nevihtna linija. Sprva se je ┼íe pojavila kak┼ína supercelica, kasneje pa je pri┼ílo do formacije multiceli─Źne linije, ki se je zelo po─Źasi pomikala proti vzhodu.

Radar – animacija od 23:00 (17/07/2011) – 4:00 (18/07/2011):

Po─Źasno pomikanje linije je pomenilo lokalno zelo velike kumulative padavin, ki so povzro─Źile najve─Ź nev┼íe─Źnosti. V okolju z visokim CAPE-om so bile pogoste tudi razelektritve. ┼átevilne je v fotografski objektiv ujel Marko Koro┼íec, ki je bil pono─Źi na terenu.

Nevihte so v no─Źi na nedeljo najprej zajele Gori┼íka Brda okoli 1:45 zjutraj. Ob prehodu linije so vremenske postaje po Gori┼íkih Brdih zabele┼żile sunke gust fronte, ki pa niso bili tako mo─Źni, da bi lahko povzro─Źali ┼íkodo. Najmo─Źneje je zapihalo v Kojskem, in sicer 64,4 km/h. Bolj je bil problemati─Źen de┼ż. Najhuje je bilo v Vi┼ínjeviku, kjer je agrometeorolo┼íka vremenska postaja med 1:48 in 2:48, torej v eni sami uri zabele┼żila kar 137 mm de┼żja. Skupno je v Vi┼ínjeviku v tej no─Źi padlo neverjetnih 155 mm padavin. Ekstremne koli─Źine padavin so zabele┼żili ┼íe v ┼álovrencu (agrometeo), in sicer 98 mm, ter v Paljevem v So┼íki dolini, 110 mm (amaterska).

Najve─Ź te┼żav je voda povzro─Źila v Gori┼íkih Brdih, kjer je zaradi specifi─Źne konfiguracije terena prihajalo do usadov predvsem bre┼żin v vinogradih in ob lokalnih cestah. Na obmo─Źju ┼álovrenca in Nebla so nekateri hudourni┼íki potoki prestopili bregove in poplavili ceste ter nekatere trajne nasade. O drugi ┼íkodi trenutno ┼íe ni informacij. Pojavljajo se tudi poro─Źila o to─Źi na obmo─Źju Vi┼ínjevika, vendar po pregledu huj┼íe ┼íkode ni bilo opaziti. Manj je bilo te┼żav v So┼íki dolini, kjer je le na izpostavljenih mestih pri┼ílo do poplavljenih cest. Mogo─Źe velja omeniti ┼íe velike koli─Źine kamenja, gramoza in vej, ki so jih narasle hudourni┼íke vode prinesle na ceste.

Podatki o koli─Źini padavin, sunkih vetra in jakosti padavin iz amaterskih vremenskih postaj v Gori┼íkih Brdih in So┼íki dolini:

  • Paljevo (So┼íka dolina): 110 mm
  • Biljana (Gori┼íka Brda): 79,5 mm; sunek vetra 53 km/h (ob 1:33)
  • Neblo (Gori┼íka Brda): 73,4 mm
  • Gorenje Polje (So┼íka dolina): 64,8 mm
  • Ravna pri Ligu (nad So┼íko dolino): 64,2 mm
  • Kojsko (Gori┼íka Brda): 62,2 mm, MaxRR=230,4 mm/h, max sunek vetra ob prehodu gust fronte je bil 64,4 km/h, smer NNW (okoli 2:20)
  • Hum (Gori┼íka Brda): 46,0 mm, max sunek vetra: 35,5 km/h
  • Korada (812 m.n.v.), preden je postaja zaradi izpada elektri─Źne energije odpovedala, je zabele┼żila sunek 55 km/h, smer S (hitro po 1:00); podatkov o padavinah zaradi izpada postaje ┼żal ni.

Podatki o padavinah iz agrometeoroloških postaj v Goriških Brdih:

  • Vi┼ínjevik (Gori┼íka Brda): 155,2 mm
  • ┼álovrenc (Gori┼íka Brda): 98,8 mm
  • Kozana (Gori┼íka Brda): 25,8 mm

Za konec ┼íe nekaj fotografij usadov, ki so jih v Vi┼ínjeviku povzro─Źile narasle vode:

Ve─Ź fotografij je v GALERIJI!

Domnevam, da je bilo usadov v vinogradih ┼íe ve─Ź, a sem si ogledal le tiste, ki so nastali neposredno ob lokalnih cestah.

Viri:

Page 1 of 3123»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin