Archive for June, 2011

Dragi obiskovalci, sporo─Źamo vam, da so poslej na spletni strani WineAndWeather.net dostopni podaki iz Amaterske vremenske postaje Hum v Gori┼íkih Brdih. Verjamemo, da bodo podatki zanimivi, sku┼íali jih bomo vklju─Źiti tudi v mese─Źna poro─Źila o vremenu v Gori┼íkih Brdih. Podatki do postaje so dostopni v predelku ‘Vremenske postaje‘. Vabljeni k ogledu.

┼áe vedno nismo uspeli re┼íiti te┼żav z Vremensko postajo Korada. Strela je v za─Źetku junija namre─Ź uni─Źila senzorje, poleg tega pomanjkanje ─Źasa in zdravstvene te┼żave niso dovolile, da bo se stvar po┼ítimala hitreje. Vseeno upamo, da nam bo postajo uspelo spraviti k ┼żivljenju ┼że jutri, v petek 01/07/2011.

Lep pozdrav!

Pozdravljeni ponovno! Kar nekaj ─Źasa je stran samevala, vendar je imel ustvarjalec veliko drugega dela, tako da ni bilo ─Źasa, kaj ve─Ź napisati. Kljub temu, nismo prakti─Źno ni─Ź zamudili, razen mogo─Źe enega prehoda fronte v no─Źi z 18. na 19. junij, ko nam je Estofex namenil level 2 in smo si lahko obetali kar pestre nevihte, pa se na koncu ni zgodilo ni─Ź omembe vrednega.

Level 2 nam je Estofex dal tudi za 23/06/2011, ko je bilo v Furlaniji kar nekaj energije prisotne v zraku, predvsem pa smo imeli ugoden strig, saj je bilo dls-ja preko 40 vozlov, razmeroma ugoden je bil tudi veering, tako da smo si lahko obetali kak┼íno supercelico. ┼áe bolj┼íe razmere so vladale na SV Slovenije. Omejitveni dejavnik na obeh lokacijah pa je bil CIN, saj je imela Furlanija 80 J/kg, Zagreb pa celo preko 200 J/kg inhibicije. Dvom v iniciacijo je bil┬á torej upravi─Źen.

Sam sem bil ta ─Źetrtek precej zaposlen in nisem nameraval chasati, tudi kart nisem gledal, poleg tega pa sem imel ┼íe prazno baterijo na telefonu…torej, pripravljenost za ostati doma! Popoldne so prve celice po─Źile na konvergenci v Bene─Źiji in odboji na radarju so ┼że takoj izgledali superceli─Źni. Sprijaznjen z dejstvom, da danes pa─Ź ne bom chasal, sem doma bulil v radarsko sliko in jo komentiral z ostalimi kolegi chaserji. Vendarle, Gori┼íka Brda so bila blizu in od tam bi se moralo kaj videti dol v Furlansko ni┼żino. Torej sem sedel v avto in se ─Źez nekaj minutk ┼że utaboril na spomeniku v Gonja─Źah. Storm motion vektor je bil po─Źasen, smer SV. Kar nekaj celic je tako ┼ílo mimo mene severozahodno in sem ve─Ź kot dve uri ─Źakal na malo akcije. Kon─Źno je obetavna celica iz Bene─Źije le pripotovala tja do Krmina, kjer je postala tudi lepo vidna. Najprej sem videl le veliko de┼żno zaveso, kmalu pa so postale vidne tudi strukture mezociklona. Steber updrafta je bil zna─Źilno zvrnjen, rotacija mezota pa o─Źitna. Desno je bil ogromen RFD, iz katerega je v Furlaniji padala tudi to─Źa (VIDEO). Levo, kot domnevam, je bil prisoten tudi FFD. Dogajanje je fotografirano nekje med 19:10 in 19:30, ko so me zajele padavine RFD-ja in sem jo moral pocvirnati. Med drugim so tudi strele ┼ívigale po zraku in ─Źe upo┼ítevamo, da sem dogajanje spremljal kakih 20 m nad tlemi, je bilo ┼íe najbolj pametno pobegniti, preden fa┼íe┼í kaj v kepo. ­čÖé

Fotografije torej…najprej ┼íe nekoliko oddaljeni mezo in ogromen RFD na desni:

Pripadajo─Źa radarska slika ob 19:10:

Proti nevihti je vlekel SV kakih 20 km/h, ko me je dosegel outflow je iz nevihte ┼íibko zapihalo. Potem je kmalu za─Źelo padati. To─Źe ni bilo opaziti, vendar Bri┼íki vinarji iz okolice Vi┼ínjevika poro─Źajo o vidnih po┼íkodbah od to─Źe na vinski trti, ki pa ni bila ne debela, ne dolgotrajna, saj huj┼íe ┼íkode ni. V tem ─Źasu je bil mezociklon zelo lepo viden. Spodaj je videti tudi inflow ter cel kup zni┼żanj, ve─Źinoma je ┼ílo za scud clouds:

Radar ob tem ─Źasu:

Animacija radarske slike z vidnim zna─Źilnim odklonom poti nevihte v desno, po 19:00, kar poleg drugih dokazov, ┼íe dodatno potrjuje superceli─Źne lastnosti nevihte:

Ve─Ź fotografij dogajanja je v GALERIJI!

Za konec ┼íe nekaj grafov iz vremenske postaje Enomarket Kojsko. Videti je tudi podatke o padavinah, ki so padle ob no─Źnem prehodu nevihtne linije, katera je menda povzro─Źila veliko ┼íkode v okolici Pordenoneja.

Temperatura in relativna zra─Źna vlaga:

Temperatura rosi┼í─Źa ter zra─Źni pritisk:

Hitrost in smer vetra:

Padavine in intenziteta padavin:

┼áe ve─Ź zanimivega dogajanja je bilo v SV Sloveniji, na ┼átajerskem in v Prekmurju. Fotografije od tam sledijo, ko bodo kolegi pripravili poro─Źila. Obi┼í─Źite nas ponovno kasneje…

V Bukovici pri Novi Gorici je 25/05/2011 potekal strokovni posvet z naslovom: ‘Pridelovanje ko┼í─Źi─Źarjev ob pove─Źanem pritisku karantenskih bolezni – ukrepi za ohranjanje zdravih nasadov’. Posvet je organiziral FURS, v sodelovanju s KGZ Nova Gorica.┬á Povabljeni so bili tudi italijanski strokovnjaki iz pokrajine Emilia Romagna, kjer se soo─Źajo z enakimi te┼żavami v pridelavi ko┼í─Źi─Źarjev kot v Sloveniji in so opisali svoje na─Źine varstva pred temi boleznimi. V tem ─Źlanku je zajeta ve─Źina stvari, ki so jih predavatelji na posvetu predstavili.

Gre za bolezni, ki jih je mogo─Źe le prepre─Źevati, ne pa tudi zdraviti. Te bolezni so:

  • ┼íarka (Plum pox potyvirus) – virusna bolezen, ki je karantenska za sadilni in mati─Źni material,
  • ESFY (leptonekroza ko┼í─Źi─Źarjev) – fitoplazmatska bolezen, ki je karantenska za vse ko┼í─Źi─Źarje, tudi za rodne nasade,
  • plodova monilija (Monilinia fructicola) – doslej je bila na A1 listi karantenskih organizmov
  • bakterijska pegavost ko┼í─Źi─Źarjev (X. arboricola pv. pruni)
  • bakterijska pegavost breskev (P. syringae pv. persicae)

Prvi dve bolezni sta raz┼íirjeni tako v pridelavi plodov, kot tudi med naravnim rastjem. Varstvo pred temi boleznimi poteka v skladu s karantenskimi ukrepi, ki vklju─Źujejo uni─Źevanje oku┼żenega materiala in prepre─Źevanje prenosa oku┼żbe s sadiko v rodne nasade. ─îe nov nasad osnujemo z zdravim sadilnim materialom, ki se oku┼żi ┼íele med amortizacijsko dobo nasada, je ┼íkodljiv vpliv bolezni dosti manj┼íi. Oku┼żena drevesa propadajo ┼íele v drugi polovici ┼żivljenske dobe, in sicer gre le posamezna drevesa v nasadu, ─Źe lastnik nasada izvaja odstranjevanje oku┼żenih rastlin in druge predpisane ukrepe.

Preden za─Źnemo z opisom posameznih bolezni, si poglejmo razloge za te┼żave pri varstvu ko┼í─Źi─Źarjev:

  • vreme kot stresni dejavnik – su┼íe, velike koli─Źine padavin in zastajanje vode v nasadih, pozebe, itd.
  • novi povzro─Źitelji bolezni, ki so povezani z novimi sortami
  • obse┼żnej┼íi pojav znanih bolezni
  • sukcesija med novimi in starimi povzro─Źitelji
  • premalo registriranih fitofarmacevtskih pripravkov

PLODOVA GNILOBA (MONILIJA) – Monilinia fructicola (Winter) Honey

Je glivi─Źna bolezen, ki napada zlasti ko┼í─Źi─Źarje. Pri nas je bila odkrita leta 2009 na Gori┼íkem. V Evropski uniji ima karantenski status in je uvr┼í─Źena na seznam ┼íkodljivih organizmov IAI.

Bolezenska znamenja:

Bolezen povzro─Źa gnitje plodov in su┼íenje vejic. Cvetovi se posu┼íijo in propadejo, su┼íijo se vrhovi poganjkov. Na oku┼żenih vejah nastanejo nekroze in razjede iz katerih se izlo─Źa smolika. Plodovi gnijejo, se izsu┼íijo in zgubajo, nastanejo mumije. Na oku┼żenih plodovih in ostalih rastlinskih delih se ob visoki zra─Źni vlagi razvijejo trosonosci, ki jih vidimo kot gosto sivo oblogo. Zna─Źilnost glive je, da tvori veliko ┼ítevilo trosov. Bolezenska znamenja plodove monilije so sicer enaka kot pri avtohtonih vrstah monilij (M. laxa, M. fructigena), zato jih je nemogo─Źe razlikovati. Za natan─Źno prepoznavo glive je potreben laboratorijski pregled.

Raz┼íirjenost povzro─Źitelja:

Gliva izvira iz Severne Amerike, raz┼íirjena je tudi v Afriki in Aziji. V EU je bila prvi─Ź odkrita leta 2001 na jugu Francije v dolini reke Rone. Danes se pojavlja v ve─Źini dr┼żav srednje in ju┼żne Evrope. V Sloveniji je bila odkrita leta 2009 v bli┼żini Nove Gorice. Leta 2010 je FURS izdal odlo─Źbo za razmejitev obmo─Źja oku┼żbe in predpis ukrepov za varstvo pred boleznijo.

Omeniti velja, da obstajajo ┼íe druge vrste monilij, recimo M. polystroma, ki izvira iz Japonske in je bila v EU ┼że najdena v Nem─Źiji in na ─îe┼íkem. Pri─Źakovati je, da se bo v roku nekaj let pojavila tudi pri nas. Druga vrsta je M. vacinii-corimbosi, ki povzro─Źa veliko ┼íkodo v nasadih borovnic.

Gostitelji:

Gostitelji glive so vse pomembne sadne vrste iz dru┼żine Rosaceae (rodovi Prunus, Malus, Pyrus, Cydonia) in okrasne rastline (japonska kutina, glog). Najve─Źjo gospodarsko ┼íkodo povzro─Źa na brskvah, nektarinah, marelicah, ─Źe┼ínjah in vi┼ínjah.

Epidemiologija:

Bolezen se ┼íiri s pra┼ínatimi trosi z vetrom, vodo, ┼żu┼żelkami, pti─Źi in ─Źlovekom. Na dalj┼íe razdalje ┼íirjenje poteka s pomo─Źjo oku┼żenega sadilnega materiala in s pti─Źi. Klju─Źno obdobje za oku┼żbo je cvetenje, oku┼żbe se poka┼żejo v ─Źasu obiranja. Na mumijah plodov na tleh gliva oblikuje tudi spolne trose v skledastih trosi┼í─Źih, apotecijih.

Varstvo:

Za izbolj┼íanje u─Źinkovitosti varstva je FURS predpisal razmejitveno obmo─Źje, v katerem veljajo karantenski ukrepi. Najbolj oku┼żeni nasadi se odstranjujejo, da se zmanj┼ía infekcijski pritisk bolezni in potreba po uporabi fungicidov. Poleg tega je v nasadih potrebna ustrezna kmetijska praksa. Poskrbeti je potrebno, da v nasadu ne zastaja voda, odstranjevati moramo vire inokuluma (oku┼żeni rastlinski deli), omejiti je treba namakanje, saj so plodovi v zelo namakanih nasadih debelej┼íi in bolj ob─Źutljivi na oku┼żbo, ne smemo prekomerno gnojiti z du┼íikom, z zelenimi deli moramo zagotoviti ustrezno zra─Źnost dreves, da se po de┼żju ─Źim prej posu┼íijo, odstranjujemo mumije, pridelek po spravilu ustrezno oskrbimo. Oku┼żene veje in plodove moramo odstranjevati in ne smejo ostati na drevesu do konca poletja, sicer se oblikujejo mumije (strome), ki so vir nadaljnih oku┼żb. Organske ostanke lahko mul─Źimo. ODSTRANJEVANJE MUMIJ OB ZIMSKI REZI JE PREPOZNO!

Kemi─Źno varstvo:

Pred monilijami naj bi opravili pet sklopov škropljenja:

  • Zimsko ┼íkropljenje: z bakrom ob brstenju
  • Pred cvetenjem: (1 – 2├Ś Ziram)
  • V cvet (1 – 3├Ś odvisno od vremena): Sredstvi Topaz in Chorus. To ┼íkropljenje je najpomembnej┼íe in ga opravimo pred, ali po de┼żju.
  • Varstvo plodov (1 – 3 ├Ś odvisno od vremena in sorte – zgodnje sorte prej dozorijo): Po to─Źi ┼íkropimo najkasneje v roku 12 ur. Uporabimo lahko sredstva Teldor, Rural, Chorus in Topaz. Pri tem je potrebno upo┼ítevati rotacijo sredstev. ─îe smo ob cvetenju ┼íkropili s sredstvom Chorus, pozneje izberemo drugo.
  • Odpadanje listja: 2├Ś z bakrom, da zmanj┼íamo populacijo gliv. Prvi─Ź ┼íkropimo, ko odpade tretjina do polovica listja s polovi─Źno dozo bakra.

Mo┼żna je ┼íe uporaba bioti─Źnega pripravka Serenade, na osnovi bakterije Bacillus subtilis, ki daje dobre rezultate v poizkusih. Najbolje sta se v poizkusih pri nas sicer obnesli sredstvi Score in Switch, a pri nas nimata dovoljenja za uporabo na ko┼í─Źi─Źarjih.

Zaklju─Źki:

Strokovnjaki ugotavljajo, da ni videti, da bi bila ta nova monilija bolj agresivna od drugih monilij. Pravo─Źasna in pravila uporaba fungicidov je enako u─Źinkovita kot pri drugih monilijah. Do sedaj ┼íe niso odkrili populacij glive, ki bi bile odporne na fungicide.

┼áARKA – PPV (Plum Pox Potyvirus)

┼áarka je gospodarsko najpomembnej┼íe virusno obolenje ko┼í─Źi─Źarjev (sliv, breskev, marelic). Pri ob─Źutljivih sortah povzro─Źi popolno izgubo pridelka in propad dreves. Upliva na kakovost plodov. Pri nas imamo hude te┼żave predvsem s slivami, kjer moramo nujno vpeljati manj ob─Źutljive sorte. ─îe oku┼żenih dreves ne odstranimo iz nasada, se oku┼żba raz┼íiri na vse rastline v 14 – 16 letih, pri breskvah in marelicah celo v 5 – 6 letih.

┼áarka se je pri nas raz┼íirila na biv┼íem jugoslovanskem trgu. Prvi─Ź je bila omenjena leta 1986. Danes je raz┼íirjena v vseh pridelovalnih obmo─Źjih ko┼í─Źi─Źarjev v Sloveniji, zato je pridelava zdravega sadilnega materiala na prostem nemogo─Źa. Ta se prideluje v mre┼żnikih, ki prepre─Źujejo vstop vektorjev (prena┼íalcev bolezni) do mati─Źnih rastlin. V Sloveniji imamo mre┼żnik v Biljah pri Novi Gorici. Rezultati rednih testiranj ka┼żejo, da mati─Źne rastline v mre┼żniku ostajajo neoku┼żene. ┼Żal v mre┼żniku nimajo mati─Źnih rastlin breskev sorte veteran, ki je glavna sorta za predelovalno industrijo na Vipavskem. Problem je, da v Sloveniji ne moremo pridelati brezvirusnega materiala in bi to morali narediti v Italiji. Kako se bo zgodba s to sorto razpletla zaenkrat ┼íe ni znano. Veliko manj te┼żav s pridelavo sadilnega materiala imajo v Italiji. Pokrajina Emilia Romagna recimo ima te┼żave s ┼íarko le na dolo─Źenih pridelovalnih obmo─Źjih. Zdrav, brezvirusni sadilni material lahko pridelujejo zunaj, na obmo─Źjih, kjer virusa ┼íarke niso odkrili na sadnih rastlinah, ali naravnem rastju.

Izolati virusa:

Poznamo razli─Źne izolate virusa ┼íarke, ki ka┼że razli─Źna znamenja oku┼żb in se razli─Źno u─Źinkovito prena┼ía z vektorji (u┼ími). Razli─Źna je tudi virulentnost posameznih izolatov, ki so razli─Źno zastopani v pridelovalnih obmo─Źjih ko┼í─Źi─Źarjev, zato se podatki o odpornosti in ob─Źutljivosti sort zelo razlikujejo med razli─Źnim avtorji iz razli─Źnih pridelovalnih obmo─Źij. Izolati, ki smo jih doslej odkrili pri nas so:

  • PPV-REC – na breskvah se pojavlja samo v me┼íani oku┼żbi,
  • PPV-M – je najbolj zastopan pri breskvah,
  • PPV-D – breskve oku┼żi le za kratek ─Źas.

Prena┼íalci virusa ┼íarke oz. vektorji so listne u┼íi. Virus prena┼íajo na neperzistenten na─Źin.

Varstvo: Kurativnih sredstev ni! Poslu┼żujemo se karantenskih ukrepov, kot so:

  • pridelava neoku┼żenega razmno┼żevalnega materiala,
  • zatiranje vektorjev v nasadih in drevesnicah – u┼íi,
  • takoj┼ínje uni─Źenje oku┼żenih dreves,
  • gojenje manj ob─Źutljivih, odpornih in tolerantnih sort,
  • stalna kontrola nasadov,
  • sodelovanje institutov z nacionalnimi slu┼żbami in sodelovanje sadjarjev in drevesnic v boju proti bolezni.

Zatiranje u┼íi je torej pomembno tako zaradi prepre─Źevanja neposredne ┼íkode, ki jo povzro─Źajo, kot tudi zaradi prepre─Źevanja ┼íirjenja ┼íarke. Zatiramo jih spomladi, takoj po cvetenju. Pozneje zatiramo predvsem ─Źrno breskovo u┼í, ali druge, ─Źe se pojavijo. Pred cvetenjem po potrebi zatiramo ─Źrno breskovo u┼í.

Drugi virusi in viroidi v Sloveniji:

Poleg ┼íarke se na ko┼í─Źi─Źarjih pojavljajo ┼íe druge virusne bolezni. Pri nas smo doslej na┼íli naslednje viruse in viroide:

  • Prune dwarf virus – PDV,
  • Prunus nectrotic leafspot virus – PRNSV,
  • Peach latent mosaic viroid – PLMVd,
  • Hop stunt viroid – HSVd.

LEPTONEKROZA KO┼á─îI─îARJEV – Fitoplazma ESFY – European Stonefruit Yellows

Fitoplazme so enoceli─Źni organizmi, ki za razliko od bakterij nimajo celi─Źne stene in povzro─Źajo ┼ítevilne bolezni na razli─Źnih rastlinah. Leptonekroza ko┼í─Źi─Źarjev se je k nam raz┼íirila iz Italije, kjer pa ne povzro─Źa tak┼ínega propadanja dreves kot pri nas.┬á V Sloveniji smo jo prvi─Ź potrdili leta 2000, leta 2004 je ministrstvo izdalo natan─Źen predpis, ki dolo─Źa pogoje za pridelavo zdravega sadilnega materiala. Dolo─Źen je bil 100 m varovalni pas, v katerem so redno izvajali testiranja gostiteljskih rastlin. Ugotovljeno je bilo, da je vzdr┼żevanje neoku┼żenega mati─Źnega materiala na prostem te┼żko, zato je pri┼ílo leta 2009 do spremembe pravilnika, ki je dolo─Źil, da je potrebno zdrav sadilni material pridobivati iz mre┼żnikov.

Bolezen povzro─Źa propadanje dreves, ki navadno odmrejo v 2 – 5 letih po oku┼żbi. Ni je mogo─Źe obvladovati s fitofarmacevtskimi pripravki, mo┼żno je le posredno varstvo z zatiranjem vektorjev, ─Źe┼ípljeve bol┼íice (Cacopsilla pruni) in breskovega ┼íkr┼żatka.

Poleg vektorjev se bolezen prena┼ía tudi z oku┼żenim sadilnim materialom. Pri slivah se bolezenska znamenja ne pojavijo, saj je ta sadna vrsta tolerantna na oku┼żbo z ESFY. Preko takih dreves lahko prihaja do novih oku┼żb in propadanja breskev in marelic.

Najbolj ob─Źutljive sadne vrste so marelice, breskve in kitajsko-japonske slive, ki navadno odmrejo ┼że v 2 – 3 letih po oku┼żbi. Za oku┼żbo so dovzetne tudi evropska sliva, ─Źrni trn in mirabolana, a so tolerantne na oku┼żbe in ne ka┼żejo bolezenskih znamenj.

Kriti─Źno obdobje za prenos ESFY s ─Źe┼ípljevo bol┼íico so meseci marec, april in julij. Kriti─Źno obdobje za prenos bolezni z breskovim ┼íkr┼żatkom so meseci julij, avgust in september. Takrat naj bi opravljali varstvo pred ─Źe┼ípljevo bol┼íico in breskovim ┼íkr┼żatkom, a za ta namen v Sloveniji ni registriran noben pripravek. Posredno na ┼íkodljivca delujejo nekatera sredstva, ki jih uporabljamo za varstvo pred u┼ími.

Drevesa, ki ka┼żejo bolezenska znamenja ESFY moramo odstraniti iz nasada. Priporo─Źa se tudi odstranjevanje divje rasto─Źih gostiteljev (─Źrni trn). Potrebno je zatiranje prena┼íalcev v drevesnicah.

VEKTORJI

Vektorji so ┼żivi organizmi, ki zaradi svojega na─Źina ┼żivljenja nehote prena┼íajo povzro─Źitelja bolezni rastlin, navadno na rastlinah, ki jih uporabljajo kot vir hrane, ali za razmno┼żevanje. Vektorji zaradi tega ne zbolijo, se pa ┼íkodljivi organizmi lahko v njih ┼íe dodatno razmno┼żujejo. Poznamo dva na─Źina prenosa povzro─Źiteljev bolezni z vektorji:

  • NEPERZISTENTNI: Je prenos na povr┼íini ustnega aparata ali telesa vektorja. Odvisen je od gibanja prena┼íalcev, ali od ─Źasa hranjenja na rastlini. Ve─Źja kot je aktivnost prena┼íalca, ve─Źja je mo┼żnost oku┼żbe, saj povzro─Źitelj na povr┼íini vektorja lahko pre┼żivi le dolo─Źen ─Źas. Gre za hiter na─Źin prenosa povzro─Źiteljev. Tako se prena┼ía virus ┼íarke in nekatere bakterije.
  • PERZISTENTNI: Povzro─Źitelja bolezni vektor vsrka v svoje telo in izlo─Źi preko sline. Na ta na─Źin se prena┼íajo fitoplazme. Povzro─Źitelj se lahko v gostitelju razmno┼żuje, ali samo ohranja in preme┼í─Źa. ─îas prenosa je po─Źasen, navadno traja od nekaj tednov do nekaj mesecev.

PRILAGOJENI UKREPI VARSTVA PRED MONILIJAMI IN DRUGIMI BOLEZNIMI

Nekaj predavanj v drugem delu posveta je bilo posve─Źenih dodatnim ukrepom, ki pripomorejo k varstvu pred omenjnenimi boleznimi in boleznimi lesa. Za bolezni lesa je v Sloveniji registriranih premalo fitofarmacevtskih sredstev. Navadno se proti povzro─Źiteljem ┼íkropi jeseni, ob oz. po odpadanju listja. Dobro v tem primeru deluje sredstvo Kaptan. V letu 2010 je bilo to bolj ali manj nemogo─Źe, zaradi ogromnih koli─Źin de┼żja, ki so padle v jeseni. Zato se letos pri─Źakuje porast nekaterih bolezni, recimo bakterijskega raka (Xanthomonas campestris pv. pruni), bakterijskega o┼żiga ko┼í─Źi─Źarjev (Pseudomonas syringae – razli─Źni patovarji), ali o┼żiga breskove skorje.

V varstvu pred vsemi temi boleznimi se lahko poslu┼żujemo razli─Źnih ukrepov:

  • Izbira lege nasada: Izogibamo se vla┼żnih tal, kjer pogosto zastaja voda. Pazimo, da ne izbiramo podlag, ki so ob─Źutljive na zastajanje vode in te┼żka tla. Izogibamo se leg, kjer je velika nevarnost spomladanskih pozeb. Skrbimo za zra─Źnost kro┼ínje.
  • Namakanje: Izogibamo se preobilnega namakanja, saj v tem primeru zrastejo plodovi veliki in so bolj ob─Źutljivi na bolezni.
  • Opu┼í─Źeni nasadi: So vir oku┼żb. Danes se soo─Źamo s problemi nasadov na dr┼żavni zemlji, ki je dana v najem s subvencijo, a najemnik zemlje ne obdeluje.
  • Higiena nasada: Se┼żigamo oku┼żen material, premazujemo rane, ki jih naredimo na drevesih ob rezi. Predvsem je pomembno, da prema┼żemo rane na glavnem deblu drevesa. Za ta namen ni potrebno uporabljati cepilnih smol, ki jih de┼ż hitro spere, pa─Ź pa zado┼í─Źajo bakrovi pripravki.
  • Gnojenje: V Sloveniji so je dovoljena poraba du┼íika na ha zni┼żala s 150 na 105 kg/ha/leto.
  • Redno opazujemo nasad.
  • Rez opravimo v suhem vremenu, in ─Źim kasneje.
  • Analiza tal: Pomembno je zagotoviti pravilno prehranjena tla.
  • Priprava tal: Ko pripravljamo nov nasad, je pomembno, da odstranimo vse rastlinske ostanke, ki so ostali od prej┼ínjih izkr─Źenih nasadov. Opravimo sejanje podorin, ali t.i. zeleno gnojenje. Rigolamo, ali globoko orjemo do globine 0,7 – 0,8 m. Na lapornatih tleh od 0,9 – 1,2 m. Pomembno je planiranje mikrodepresij, da prepre─Źimo zastajanje vode. Poskrbimo za drena┼żo. Na te┼żjih tleh oblikujemo grebene, v katere sadimo drevesa.
  • Poskrbimo za za┼í─Źito pred divjadjo.
  • Opravimo letno rez dreves.
  • Pazimo, da ne po┼íkodujemo debel pri mul─Źenju in ko┼ínji.
  • Odstranjujemo odmrla drevesa in ┼ítore.
  • Namakamo pravilno v skladu s potrebami dreves. Pri tem se poslu┼żujemo naslednje formule: Potrebna koli─Źina vode = potencialna ET ├Ś koef. kulture ├Ś izgube. Dobro je, ─Źe poznamo tudi potencial tal za zadr┼żevanje vode.
  • Izbira primerne podlage za breskve:
  1. sejanec: Je ob─Źutljiv na visok pH in visoko vlago v tleh ter posledi─Źno oku┼żbe s Phytophtoro (gniloba koreninskega vratu)
  2. GF677: Prena┼ía apno, je bujna podlaga, ki je ob─Źutljiva na zastajanje vode, nematode in Phytophtoro.
  3. MRS 2/5: Prena┼ía nekoliko te┼żja tla in nekoliko vi┼íji pH.

Viri:

Povzeto po predavanjih na strokovnem posvetu: Pridelovanje ko┼í─Źi─Źarjev ob pove─Źanem pritisku karantenskih bolezni – ukrepi za ohranjanje zdravih nasadov. Bukovica, 25. maj 2011 (seznam predavateljev bo dodan, ko bo spet dostopna spletna stran KGZ Nova Gorica)

Page 1 of 212»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin