Archive for June, 2011

Dragi obiskovalci, sporočamo vam, da so poslej na spletni strani WineAndWeather.net dostopni podaki iz Amaterske vremenske postaje Hum v Goriških Brdih. Verjamemo, da bodo podatki zanimivi, skušali jih bomo vključiti tudi v mesečna poročila o vremenu v Goriških Brdih. Podatki do postaje so dostopni v predelku ‘Vremenske postaje‘. Vabljeni k ogledu.

Še vedno nismo uspeli rešiti težav z Vremensko postajo Korada. Strela je v začetku junija namreč uničila senzorje, poleg tega pomanjkanje časa in zdravstvene težave niso dovolile, da bo se stvar poštimala hitreje. Vseeno upamo, da nam bo postajo uspelo spraviti k življenju že jutri, v petek 01/07/2011.

Lep pozdrav!

Pozdravljeni ponovno! Kar nekaj časa je stran samevala, vendar je imel ustvarjalec veliko drugega dela, tako da ni bilo časa, kaj več napisati. Kljub temu, nismo praktično nič zamudili, razen mogoče enega prehoda fronte v noči z 18. na 19. junij, ko nam je Estofex namenil level 2 in smo si lahko obetali kar pestre nevihte, pa se na koncu ni zgodilo nič omembe vrednega.

Level 2 nam je Estofex dal tudi za 23/06/2011, ko je bilo v Furlaniji kar nekaj energije prisotne v zraku, predvsem pa smo imeli ugoden strig, saj je bilo dls-ja preko 40 vozlov, razmeroma ugoden je bil tudi veering, tako da smo si lahko obetali kakšno supercelico. Še boljše razmere so vladale na SV Slovenije. Omejitveni dejavnik na obeh lokacijah pa je bil CIN, saj je imela Furlanija 80 J/kg, Zagreb pa celo preko 200 J/kg inhibicije. Dvom v iniciacijo je bil  torej upravičen.

Sam sem bil ta četrtek precej zaposlen in nisem nameraval chasati, tudi kart nisem gledal, poleg tega pa sem imel še prazno baterijo na telefonu…torej, pripravljenost za ostati doma! Popoldne so prve celice počile na konvergenci v Benečiji in odboji na radarju so že takoj izgledali supercelični. Sprijaznjen z dejstvom, da danes pač ne bom chasal, sem doma bulil v radarsko sliko in jo komentiral z ostalimi kolegi chaserji. Vendarle, Goriška Brda so bila blizu in od tam bi se moralo kaj videti dol v Furlansko nižino. Torej sem sedel v avto in se čez nekaj minutk že utaboril na spomeniku v Gonjačah. Storm motion vektor je bil počasen, smer SV. Kar nekaj celic je tako šlo mimo mene severozahodno in sem več kot dve uri čakal na malo akcije. Končno je obetavna celica iz Benečije le pripotovala tja do Krmina, kjer je postala tudi lepo vidna. Najprej sem videl le veliko dežno zaveso, kmalu pa so postale vidne tudi strukture mezociklona. Steber updrafta je bil značilno zvrnjen, rotacija mezota pa očitna. Desno je bil ogromen RFD, iz katerega je v Furlaniji padala tudi toča (VIDEO). Levo, kot domnevam, je bil prisoten tudi FFD. Dogajanje je fotografirano nekje med 19:10 in 19:30, ko so me zajele padavine RFD-ja in sem jo moral pocvirnati. Med drugim so tudi strele švigale po zraku in če upoštevamo, da sem dogajanje spremljal kakih 20 m nad tlemi, je bilo še najbolj pametno pobegniti, preden fašeš kaj v kepo. 🙂

Fotografije torej…najprej še nekoliko oddaljeni mezo in ogromen RFD na desni:

Pripadajoča radarska slika ob 19:10:

Proti nevihti je vlekel SV kakih 20 km/h, ko me je dosegel outflow je iz nevihte šibko zapihalo. Potem je kmalu začelo padati. Toče ni bilo opaziti, vendar Briški vinarji iz okolice Višnjevika poročajo o vidnih poškodbah od toče na vinski trti, ki pa ni bila ne debela, ne dolgotrajna, saj hujše škode ni. V tem času je bil mezociklon zelo lepo viden. Spodaj je videti tudi inflow ter cel kup znižanj, večinoma je šlo za scud clouds:

Radar ob tem času:

Animacija radarske slike z vidnim značilnim odklonom poti nevihte v desno, po 19:00, kar poleg drugih dokazov, še dodatno potrjuje supercelične lastnosti nevihte:

Več fotografij dogajanja je v GALERIJI!

Za konec še nekaj grafov iz vremenske postaje Enomarket Kojsko. Videti je tudi podatke o padavinah, ki so padle ob nočnem prehodu nevihtne linije, katera je menda povzročila veliko škode v okolici Pordenoneja.

Temperatura in relativna zračna vlaga:

Temperatura rosišča ter zračni pritisk:

Hitrost in smer vetra:

Padavine in intenziteta padavin:

Še več zanimivega dogajanja je bilo v SV Sloveniji, na Štajerskem in v Prekmurju. Fotografije od tam sledijo, ko bodo kolegi pripravili poročila. Obiščite nas ponovno kasneje…

V Bukovici pri Novi Gorici je 25/05/2011 potekal strokovni posvet z naslovom: ‘Pridelovanje koščičarjev ob povečanem pritisku karantenskih bolezni – ukrepi za ohranjanje zdravih nasadov’. Posvet je organiziral FURS, v sodelovanju s KGZ Nova Gorica.  Povabljeni so bili tudi italijanski strokovnjaki iz pokrajine Emilia Romagna, kjer se soočajo z enakimi težavami v pridelavi koščičarjev kot v Sloveniji in so opisali svoje načine varstva pred temi boleznimi. V tem članku je zajeta večina stvari, ki so jih predavatelji na posvetu predstavili.

Gre za bolezni, ki jih je mogoče le preprečevati, ne pa tudi zdraviti. Te bolezni so:

  • šarka (Plum pox potyvirus) – virusna bolezen, ki je karantenska za sadilni in matični material,
  • ESFY (leptonekroza koščičarjev) – fitoplazmatska bolezen, ki je karantenska za vse koščičarje, tudi za rodne nasade,
  • plodova monilija (Monilinia fructicola) – doslej je bila na A1 listi karantenskih organizmov
  • bakterijska pegavost koščičarjev (X. arboricola pv. pruni)
  • bakterijska pegavost breskev (P. syringae pv. persicae)

Prvi dve bolezni sta razširjeni tako v pridelavi plodov, kot tudi med naravnim rastjem. Varstvo pred temi boleznimi poteka v skladu s karantenskimi ukrepi, ki vključujejo uničevanje okuženega materiala in preprečevanje prenosa okužbe s sadiko v rodne nasade. Če nov nasad osnujemo z zdravim sadilnim materialom, ki se okuži šele med amortizacijsko dobo nasada, je škodljiv vpliv bolezni dosti manjši. Okužena drevesa propadajo šele v drugi polovici življenske dobe, in sicer gre le posamezna drevesa v nasadu, če lastnik nasada izvaja odstranjevanje okuženih rastlin in druge predpisane ukrepe.

Preden začnemo z opisom posameznih bolezni, si poglejmo razloge za težave pri varstvu koščičarjev:

  • vreme kot stresni dejavnik – suše, velike količine padavin in zastajanje vode v nasadih, pozebe, itd.
  • novi povzročitelji bolezni, ki so povezani z novimi sortami
  • obsežnejši pojav znanih bolezni
  • sukcesija med novimi in starimi povzročitelji
  • premalo registriranih fitofarmacevtskih pripravkov

PLODOVA GNILOBA (MONILIJA) – Monilinia fructicola (Winter) Honey

Je glivična bolezen, ki napada zlasti koščičarje. Pri nas je bila odkrita leta 2009 na Goriškem. V Evropski uniji ima karantenski status in je uvrščena na seznam škodljivih organizmov IAI.

Bolezenska znamenja:

Bolezen povzroča gnitje plodov in sušenje vejic. Cvetovi se posušijo in propadejo, sušijo se vrhovi poganjkov. Na okuženih vejah nastanejo nekroze in razjede iz katerih se izloča smolika. Plodovi gnijejo, se izsušijo in zgubajo, nastanejo mumije. Na okuženih plodovih in ostalih rastlinskih delih se ob visoki zračni vlagi razvijejo trosonosci, ki jih vidimo kot gosto sivo oblogo. Značilnost glive je, da tvori veliko število trosov. Bolezenska znamenja plodove monilije so sicer enaka kot pri avtohtonih vrstah monilij (M. laxa, M. fructigena), zato jih je nemogoče razlikovati. Za natančno prepoznavo glive je potreben laboratorijski pregled.

Razširjenost povzročitelja:

Gliva izvira iz Severne Amerike, razširjena je tudi v Afriki in Aziji. V EU je bila prvič odkrita leta 2001 na jugu Francije v dolini reke Rone. Danes se pojavlja v večini držav srednje in južne Evrope. V Sloveniji je bila odkrita leta 2009 v bližini Nove Gorice. Leta 2010 je FURS izdal odločbo za razmejitev območja okužbe in predpis ukrepov za varstvo pred boleznijo.

Omeniti velja, da obstajajo še druge vrste monilij, recimo M. polystroma, ki izvira iz Japonske in je bila v EU že najdena v Nemčiji in na Češkem. Pričakovati je, da se bo v roku nekaj let pojavila tudi pri nas. Druga vrsta je M. vacinii-corimbosi, ki povzroča veliko škodo v nasadih borovnic.

Gostitelji:

Gostitelji glive so vse pomembne sadne vrste iz družine Rosaceae (rodovi Prunus, Malus, Pyrus, Cydonia) in okrasne rastline (japonska kutina, glog). Največjo gospodarsko škodo povzroča na brskvah, nektarinah, marelicah, češnjah in višnjah.

Epidemiologija:

Bolezen se širi s prašnatimi trosi z vetrom, vodo, žuželkami, ptiči in človekom. Na daljše razdalje širjenje poteka s pomočjo okuženega sadilnega materiala in s ptiči. Ključno obdobje za okužbo je cvetenje, okužbe se pokažejo v času obiranja. Na mumijah plodov na tleh gliva oblikuje tudi spolne trose v skledastih trosiščih, apotecijih.

Varstvo:

Za izboljšanje učinkovitosti varstva je FURS predpisal razmejitveno območje, v katerem veljajo karantenski ukrepi. Najbolj okuženi nasadi se odstranjujejo, da se zmanjša infekcijski pritisk bolezni in potreba po uporabi fungicidov. Poleg tega je v nasadih potrebna ustrezna kmetijska praksa. Poskrbeti je potrebno, da v nasadu ne zastaja voda, odstranjevati moramo vire inokuluma (okuženi rastlinski deli), omejiti je treba namakanje, saj so plodovi v zelo namakanih nasadih debelejši in bolj občutljivi na okužbo, ne smemo prekomerno gnojiti z dušikom, z zelenimi deli moramo zagotoviti ustrezno zračnost dreves, da se po dežju čim prej posušijo, odstranjujemo mumije, pridelek po spravilu ustrezno oskrbimo. Okužene veje in plodove moramo odstranjevati in ne smejo ostati na drevesu do konca poletja, sicer se oblikujejo mumije (strome), ki so vir nadaljnih okužb. Organske ostanke lahko mulčimo. ODSTRANJEVANJE MUMIJ OB ZIMSKI REZI JE PREPOZNO!

Kemično varstvo:

Pred monilijami naj bi opravili pet sklopov škropljenja:

  • Zimsko škropljenje: z bakrom ob brstenju
  • Pred cvetenjem: (1 – 2× Ziram)
  • V cvet (1 – 3× odvisno od vremena): Sredstvi Topaz in Chorus. To škropljenje je najpomembnejše in ga opravimo pred, ali po dežju.
  • Varstvo plodov (1 – 3 × odvisno od vremena in sorte – zgodnje sorte prej dozorijo): Po toči škropimo najkasneje v roku 12 ur. Uporabimo lahko sredstva Teldor, Rural, Chorus in Topaz. Pri tem je potrebno upoštevati rotacijo sredstev. Če smo ob cvetenju škropili s sredstvom Chorus, pozneje izberemo drugo.
  • Odpadanje listja: 2× z bakrom, da zmanjšamo populacijo gliv. Prvič škropimo, ko odpade tretjina do polovica listja s polovično dozo bakra.

Možna je še uporaba biotičnega pripravka Serenade, na osnovi bakterije Bacillus subtilis, ki daje dobre rezultate v poizkusih. Najbolje sta se v poizkusih pri nas sicer obnesli sredstvi Score in Switch, a pri nas nimata dovoljenja za uporabo na koščičarjih.

Zaključki:

Strokovnjaki ugotavljajo, da ni videti, da bi bila ta nova monilija bolj agresivna od drugih monilij. Pravočasna in pravila uporaba fungicidov je enako učinkovita kot pri drugih monilijah. Do sedaj še niso odkrili populacij glive, ki bi bile odporne na fungicide.

ŠARKA – PPV (Plum Pox Potyvirus)

Šarka je gospodarsko najpomembnejše virusno obolenje koščičarjev (sliv, breskev, marelic). Pri občutljivih sortah povzroči popolno izgubo pridelka in propad dreves. Upliva na kakovost plodov. Pri nas imamo hude težave predvsem s slivami, kjer moramo nujno vpeljati manj občutljive sorte. Če okuženih dreves ne odstranimo iz nasada, se okužba razširi na vse rastline v 14 – 16 letih, pri breskvah in marelicah celo v 5 – 6 letih.

Šarka se je pri nas razširila na bivšem jugoslovanskem trgu. Prvič je bila omenjena leta 1986. Danes je razširjena v vseh pridelovalnih območjih koščičarjev v Sloveniji, zato je pridelava zdravega sadilnega materiala na prostem nemogoča. Ta se prideluje v mrežnikih, ki preprečujejo vstop vektorjev (prenašalcev bolezni) do matičnih rastlin. V Sloveniji imamo mrežnik v Biljah pri Novi Gorici. Rezultati rednih testiranj kažejo, da matične rastline v mrežniku ostajajo neokužene. Žal v mrežniku nimajo matičnih rastlin breskev sorte veteran, ki je glavna sorta za predelovalno industrijo na Vipavskem. Problem je, da v Sloveniji ne moremo pridelati brezvirusnega materiala in bi to morali narediti v Italiji. Kako se bo zgodba s to sorto razpletla zaenkrat še ni znano. Veliko manj težav s pridelavo sadilnega materiala imajo v Italiji. Pokrajina Emilia Romagna recimo ima težave s šarko le na določenih pridelovalnih območjih. Zdrav, brezvirusni sadilni material lahko pridelujejo zunaj, na območjih, kjer virusa šarke niso odkrili na sadnih rastlinah, ali naravnem rastju.

Izolati virusa:

Poznamo različne izolate virusa šarke, ki kaže različna znamenja okužb in se različno učinkovito prenaša z vektorji (ušmi). Različna je tudi virulentnost posameznih izolatov, ki so različno zastopani v pridelovalnih območjih koščičarjev, zato se podatki o odpornosti in občutljivosti sort zelo razlikujejo med različnim avtorji iz različnih pridelovalnih območij. Izolati, ki smo jih doslej odkrili pri nas so:

  • PPV-REC – na breskvah se pojavlja samo v mešani okužbi,
  • PPV-M – je najbolj zastopan pri breskvah,
  • PPV-D – breskve okuži le za kratek čas.

Prenašalci virusa šarke oz. vektorji so listne uši. Virus prenašajo na neperzistenten način.

Varstvo: Kurativnih sredstev ni! Poslužujemo se karantenskih ukrepov, kot so:

  • pridelava neokuženega razmnoževalnega materiala,
  • zatiranje vektorjev v nasadih in drevesnicah – uši,
  • takojšnje uničenje okuženih dreves,
  • gojenje manj občutljivih, odpornih in tolerantnih sort,
  • stalna kontrola nasadov,
  • sodelovanje institutov z nacionalnimi službami in sodelovanje sadjarjev in drevesnic v boju proti bolezni.

Zatiranje uši je torej pomembno tako zaradi preprečevanja neposredne škode, ki jo povzročajo, kot tudi zaradi preprečevanja širjenja šarke. Zatiramo jih spomladi, takoj po cvetenju. Pozneje zatiramo predvsem črno breskovo uš, ali druge, če se pojavijo. Pred cvetenjem po potrebi zatiramo črno breskovo uš.

Drugi virusi in viroidi v Sloveniji:

Poleg šarke se na koščičarjih pojavljajo še druge virusne bolezni. Pri nas smo doslej našli naslednje viruse in viroide:

  • Prune dwarf virus – PDV,
  • Prunus nectrotic leafspot virus – PRNSV,
  • Peach latent mosaic viroid – PLMVd,
  • Hop stunt viroid – HSVd.

LEPTONEKROZA KOŠČIČARJEV – Fitoplazma ESFY – European Stonefruit Yellows

Fitoplazme so enocelični organizmi, ki za razliko od bakterij nimajo celične stene in povzročajo številne bolezni na različnih rastlinah. Leptonekroza koščičarjev se je k nam razširila iz Italije, kjer pa ne povzroča takšnega propadanja dreves kot pri nas.  V Sloveniji smo jo prvič potrdili leta 2000, leta 2004 je ministrstvo izdalo natančen predpis, ki določa pogoje za pridelavo zdravega sadilnega materiala. Določen je bil 100 m varovalni pas, v katerem so redno izvajali testiranja gostiteljskih rastlin. Ugotovljeno je bilo, da je vzdrževanje neokuženega matičnega materiala na prostem težko, zato je prišlo leta 2009 do spremembe pravilnika, ki je določil, da je potrebno zdrav sadilni material pridobivati iz mrežnikov.

Bolezen povzroča propadanje dreves, ki navadno odmrejo v 2 – 5 letih po okužbi. Ni je mogoče obvladovati s fitofarmacevtskimi pripravki, možno je le posredno varstvo z zatiranjem vektorjev, češpljeve bolšice (Cacopsilla pruni) in breskovega škržatka.

Poleg vektorjev se bolezen prenaša tudi z okuženim sadilnim materialom. Pri slivah se bolezenska znamenja ne pojavijo, saj je ta sadna vrsta tolerantna na okužbo z ESFY. Preko takih dreves lahko prihaja do novih okužb in propadanja breskev in marelic.

Najbolj občutljive sadne vrste so marelice, breskve in kitajsko-japonske slive, ki navadno odmrejo že v 2 – 3 letih po okužbi. Za okužbo so dovzetne tudi evropska sliva, črni trn in mirabolana, a so tolerantne na okužbe in ne kažejo bolezenskih znamenj.

Kritično obdobje za prenos ESFY s češpljevo bolšico so meseci marec, april in julij. Kritično obdobje za prenos bolezni z breskovim škržatkom so meseci julij, avgust in september. Takrat naj bi opravljali varstvo pred češpljevo bolšico in breskovim škržatkom, a za ta namen v Sloveniji ni registriran noben pripravek. Posredno na škodljivca delujejo nekatera sredstva, ki jih uporabljamo za varstvo pred ušmi.

Drevesa, ki kažejo bolezenska znamenja ESFY moramo odstraniti iz nasada. Priporoča se tudi odstranjevanje divje rastočih gostiteljev (črni trn). Potrebno je zatiranje prenašalcev v drevesnicah.

VEKTORJI

Vektorji so živi organizmi, ki zaradi svojega načina življenja nehote prenašajo povzročitelja bolezni rastlin, navadno na rastlinah, ki jih uporabljajo kot vir hrane, ali za razmnoževanje. Vektorji zaradi tega ne zbolijo, se pa škodljivi organizmi lahko v njih še dodatno razmnožujejo. Poznamo dva načina prenosa povzročiteljev bolezni z vektorji:

  • NEPERZISTENTNI: Je prenos na površini ustnega aparata ali telesa vektorja. Odvisen je od gibanja prenašalcev, ali od časa hranjenja na rastlini. Večja kot je aktivnost prenašalca, večja je možnost okužbe, saj povzročitelj na površini vektorja lahko preživi le določen čas. Gre za hiter način prenosa povzročiteljev. Tako se prenaša virus šarke in nekatere bakterije.
  • PERZISTENTNI: Povzročitelja bolezni vektor vsrka v svoje telo in izloči preko sline. Na ta način se prenašajo fitoplazme. Povzročitelj se lahko v gostitelju razmnožuje, ali samo ohranja in premešča. Čas prenosa je počasen, navadno traja od nekaj tednov do nekaj mesecev.

PRILAGOJENI UKREPI VARSTVA PRED MONILIJAMI IN DRUGIMI BOLEZNIMI

Nekaj predavanj v drugem delu posveta je bilo posvečenih dodatnim ukrepom, ki pripomorejo k varstvu pred omenjnenimi boleznimi in boleznimi lesa. Za bolezni lesa je v Sloveniji registriranih premalo fitofarmacevtskih sredstev. Navadno se proti povzročiteljem škropi jeseni, ob oz. po odpadanju listja. Dobro v tem primeru deluje sredstvo Kaptan. V letu 2010 je bilo to bolj ali manj nemogoče, zaradi ogromnih količin dežja, ki so padle v jeseni. Zato se letos pričakuje porast nekaterih bolezni, recimo bakterijskega raka (Xanthomonas campestris pv. pruni), bakterijskega ožiga koščičarjev (Pseudomonas syringae – različni patovarji), ali ožiga breskove skorje.

V varstvu pred vsemi temi boleznimi se lahko poslužujemo različnih ukrepov:

  • Izbira lege nasada: Izogibamo se vlažnih tal, kjer pogosto zastaja voda. Pazimo, da ne izbiramo podlag, ki so občutljive na zastajanje vode in težka tla. Izogibamo se leg, kjer je velika nevarnost spomladanskih pozeb. Skrbimo za zračnost krošnje.
  • Namakanje: Izogibamo se preobilnega namakanja, saj v tem primeru zrastejo plodovi veliki in so bolj občutljivi na bolezni.
  • Opuščeni nasadi: So vir okužb. Danes se soočamo s problemi nasadov na državni zemlji, ki je dana v najem s subvencijo, a najemnik zemlje ne obdeluje.
  • Higiena nasada: Sežigamo okužen material, premazujemo rane, ki jih naredimo na drevesih ob rezi. Predvsem je pomembno, da premažemo rane na glavnem deblu drevesa. Za ta namen ni potrebno uporabljati cepilnih smol, ki jih dež hitro spere, pač pa zadoščajo bakrovi pripravki.
  • Gnojenje: V Sloveniji so je dovoljena poraba dušika na ha znižala s 150 na 105 kg/ha/leto.
  • Redno opazujemo nasad.
  • Rez opravimo v suhem vremenu, in čim kasneje.
  • Analiza tal: Pomembno je zagotoviti pravilno prehranjena tla.
  • Priprava tal: Ko pripravljamo nov nasad, je pomembno, da odstranimo vse rastlinske ostanke, ki so ostali od prejšnjih izkrčenih nasadov. Opravimo sejanje podorin, ali t.i. zeleno gnojenje. Rigolamo, ali globoko orjemo do globine 0,7 – 0,8 m. Na lapornatih tleh od 0,9 – 1,2 m. Pomembno je planiranje mikrodepresij, da preprečimo zastajanje vode. Poskrbimo za drenažo. Na težjih tleh oblikujemo grebene, v katere sadimo drevesa.
  • Poskrbimo za zaščito pred divjadjo.
  • Opravimo letno rez dreves.
  • Pazimo, da ne poškodujemo debel pri mulčenju in košnji.
  • Odstranjujemo odmrla drevesa in štore.
  • Namakamo pravilno v skladu s potrebami dreves. Pri tem se poslužujemo naslednje formule: Potrebna količina vode = potencialna ET × koef. kulture × izgube. Dobro je, če poznamo tudi potencial tal za zadrževanje vode.
  • Izbira primerne podlage za breskve:
  1. sejanec: Je občutljiv na visok pH in visoko vlago v tleh ter posledično okužbe s Phytophtoro (gniloba koreninskega vratu)
  2. GF677: Prenaša apno, je bujna podlaga, ki je občutljiva na zastajanje vode, nematode in Phytophtoro.
  3. MRS 2/5: Prenaša nekoliko težja tla in nekoliko višji pH.

Viri:

Povzeto po predavanjih na strokovnem posvetu: Pridelovanje koščičarjev ob povečanem pritisku karantenskih bolezni – ukrepi za ohranjanje zdravih nasadov. Bukovica, 25. maj 2011 (seznam predavateljev bo dodan, ko bo spet dostopna spletna stran KGZ Nova Gorica)

Page 1 of 212»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin