Archive for May, 2011

V no─Źi s petka na soboto 28/05/2011 nas je od SZ pre┼íla hladna fronta. Padavine so se pojavljale predvsem v mo─Źnih nalivih in nevihtah, veliko je bilo razelektritev.

Vremenska situacija nad Evropo 27/05/2011 ob 18z:

V dnevih pred fronto je bilo ve─Ź vpra┼íanj kot odgovorov. Modelske napovedi so se namre─Ź zelo razlikovale, predvsem v koli─Źini energije v FVG. WRF model je recimo v sredinih zagonih obalnemu pasu Furlanije namenjal do 2600 J/kg CAPE, kasnej┼íi zagoni nekoliko manj. GFS je za Furlanijo napovedoval mo─Źno pomanjkanje energije. Vseeno so bili ostali parametri obetavni, saj smo imeli okoli 40 vozlov dls-ja in ─Źez 150 m2/s2 SREH-a, kar je dajalo na obmo─Źjih z ve─Ź CAPE-a upanje na pestro predfrontalno dogajanje. Ob obali FVG je pihal zmeren jugo, veter je z vi┼íino lepo povijal, skratka obetavni pogoji za superceli─Źne nevihte.

Glede na to, da se je prehod fronte napovedoval v no─Źnih urah, so bile za fotografijo zanimive predvsem morebitne predfrontalne nevihte , ki bi se razvile na konvergenci v Z Bene─Źiji in potovale proti FVG. Ob 15:30 CET smo ┼że imeli lepo supercelico pri Vicenzi. Zaradi pomanjkanja CAPE v Furlaniji, kar so predvidevali modeli, sem se odlo─Źil za zgodenj start proti tej celici, da jo prestre┼żem ─Źim prej ob vstopu v Furlanijo, preden bi razpadla. Celica je pre┼íla v neke vrste bow echo, vsaj tako je bilo videti na radarski sliki padavin:

Prestregel sem jo pri Portogruaru. Videti je bilo zares lepo strukturo z izrazitim shelf cloud-om. Zaradi nekoliko neugodne lokacije z drevesi nisem prav dobro videl dogajanja v zadnjem delu celice, kjer naj bi se domneno skrival wall cloud. Zato ┼íe vedno ni povsem jasno, ali gre za supercelico, ali le za dobro organizirano multiceli─Źno nevihto, ─Źeprav se tudi sam vse bolj nagibam k slednjemu.

Satelitska slika celice. Vidnih je celo ve─Ź overshooting top-ov, kar ┼íe dodatno potrjuje dejstvo, da je ┼ílo za multicelico:

Podobno lahko sklepamo tudi iz radarske slike v ─Źasu fotografiranja:

Pogled na severni del celice z domnevnim wall cloud-om, ki izginja v de┼żni zavesi:

Ve─Ź fotografij je v GALERIJI!

Gust fronta je bila precej ┼íibka. Potem, ko me je shelf cloud ┼że pre┼íel, sem se odpravil nazaj proti vzhodu. Zaradi po─Źasnega premikanja celice je ni bilo te┼żko prehiteti. ┼Żelel sem priti do San Giorgio di Nogarro in narediti ┼íe nekaj fotografij, a je medtem nevihta ┼że zelo oslabela. Pomanjkanje energije v Furlaniji je o─Źitno naredilo svoje. Celica je razpadla na ve─Ź delov, v spodnjem delu ravnine ni od nje ostalo ni─Ź drugega kot zelo dolg in lep roll cloud:

Pozneje sem sku┼íal prestre─Źi ┼íe eno malo celico, ki se je pomikala proti predalpam. Uspelo mi je nekaj kilometrov pred ─îedadom in tik preden je dosegla hribe. Sprva se je ┼íe trudila z organizacijo. Viden je bil inflow. Kmalu po prehodu v hribe je oslabela in to je pomenilo konec predfrontalnega dogajanja za tisti dan.

Radar, na katerem je vidna ta mala celica:

Pogled na celico z vidnim inflow-om ter de┼żno zaveso:

Alpe so seveda upo─Źasnile prehod hladne fronte. Prve nevihte so se v Z Sloveniji za─Źele pojavljati okoli 1:00 pono─Źi na 28/05/2011. Nadaljevale so se ┼íe celo no─Ź. Na obmo─Źju Gori┼íkih Brd so se najmo─Źnej┼íi nalivi pojavljali po 3:00 zjutraj. Ob 3:10 je Vremenska postaja Enomarket Kojsko zabele┼żila RainRate 384 mm/h. Pogled na radarsko sliko ob tem ─Źasu je bil tak┼íen:

Dopoldne je bila potrjena vsaj ┼íe ena low topped supercelica v Tr┼ża┼íkem zalivu, v jutranjih urah pa so opazili in fotografirali tudi vodno trombo. Fotografija in ─Źlanek sta dostopna TUKAJ. Padavine so ponehale okoli poldneva. Zapihala je zmerna burja.

Koli─Źine padavin po amaterskih in agrometeorolo┼íkih vremenskih postajah v Gori┼íkih Brdih in okolici. Ve─Źina agrometeorolo┼íkih postaj je ┼żal odpovedala, zato so podatki le iz VP Vipol┼że.

  • Biljana: 73,1 mm
  • Paljevo: 68,0 mm
  • Ravna pri Ligu: 63,6 mm
  • Kojsko: 60,6 mm
  • Gorenje Polje: 57,0 mm
  • Neblo: 49,6 mm
  • Korada: 48,5 mm*
  • Zatolmin: 46,6 mm
  • Vipol┼że: 41,60 mm
  • Levpa: 40,9 mm
  • Videm (Udine): 34,3 mm
  • Dol pri ─îepovanu: 31,3 mm
  • Nova Gorica: 26,4 mm

* – Postaja na Koradi je okoli 8:00 zjutraj za kratek ─Źas odpovedala, zato v se┼ítevku padavin ni de┼żja, ki je padel med 8:00 in 12:00 uro.

Viri:

Danes, 24/05/2011 smo preverili situacijo v vinogradni┼íkem kompleksu v Kojskem v Gori┼íkih Brdih, ki smo ga na tej strani spremljali ┼że od fenofaze brstenja naprej. Za─Źenja se cvetenje vinske trte! Cveteti so za─Źeli pinoti, prav tako cveti sorta ‘Chardonnay’, za katero spomnimo, da je tudi prva brstela. Prav tako cvetijo tudi posamezni cvetovi sorte ‘Sauvignon’.

CVET VINSKE TRTE

Cvetovi pri vinski trti so urejeni v socvetje, ki ga imenujemo grozd. ┼átevilo cvetov v socvetju je odvisno od sorte. Posamezen cvet je s pecljem vezan na grozd in je zelene barve. Ima 5 zakrnelih ─Źa┼ínih listov, 5 – 6 ven─Źnih listov, ki so med seboj zra┼í─Źeni in sestavljajo na vrhu kapico, pod katero je 5 pra┼ínikov. Ti so sestavljeni iz tanke pra┼íne niti in pra┼ínice, ki je razdeljena na dve pelodni vre─Źici. Ti se ob strani odpirata, iz niju se vsiplje cvetni prah. Pelodna zrnca so svetlorumene barve. Pra┼íniki so v zaprtem cvetu zviti, med cvetenjem se zravnajo in odvr┼żejo kapico s cveta. Med pra┼íniki je 5 ┼żlez nektarja, ki izlo─Źa di┼íe─Ź sok, ki privablja ┼żu┼żelke. Pesti─Ź je na sredini cveta in je stekleni─Źaste oblike. Spodaj je raz┼íirjen v plodnico z dvema deloma in dvema semenskima zasnovama. Proti vrhu se zo┼żi v vrat, na katerem je raz┼íirjena brazda.

Pri trti se v glavnem pojavljajo trije tipi cvetov (+4 prehodne oblike):

  • hermafroditni ali dvospolni cvetovi imajo brazdo in pesti─Ź normalno razvita. Tak cvet ima ve─Źina ┼żlahtnih evropskih sort.
  • ┼żenski cvet ima razvit le pesti─Ź, pra┼íniki so pove┼íeni navzdol. Tak cvet za oploditev potrebuje drugo sorto.
  • mo┼íki cvet ima razvite le pra┼ínike. Take trte ne rodijo grozdja in se v praksi uporabljajo za podlage (nekatere ameri┼íke trte in kri┼żanci).

Cvetovi vinske trte na socvetju (grozdu):

CVETENJE IN OPLODITEV

Faza cvetenja se za─Źne, ko s cveta odpade 5 % cvetnih kapic. Pri nas se to zgodi konec maja, ali v za─Źetku junija. Trta za─Źne cveteti pri temperaturi 15┬░C, optimalna temperatura za cvetenje in oploditev je med 25 in 35┬░C. Za dobro oploditev zra─Źna vlaga ne sme pasti pod 40 %. Pri preveliki vlagi se cvetne kapice odpirajo po─Źasi, kljub ugodni temperaturi. Pogosto sploh ne odpadejo, ampak pa ostanejo na plodnici, zato je oplodnja ovirana. Vsi cvetovi na socvetju ne cvetijo isto─Źasno, pa─Ź pa v roku 4 – 9 dni. Med posameznimi socvetji je razlika 7 do 14 dni. Najpozneje cvetijo cvetovi na socvetjih, ki so najvi┼íje na mladiki. Oploditev ote┼żujejo mo─Źan veter, nizke temperature, prevelika bujnost trte in vla┼żno vreme. Ko se oplodi preve─Ź cvetov, kot bi jih mogla trta prehraniti, se ti osipljejo. Do osipanja pride tudi ob neustrezni prehranjenosti trte.

Med cvetenjem prah iz pelodnih vre─Źic pade na brazdo pesti─Źa in ob ugodni temperaturi in vlagi vzkali ter po┼żene kal skozi vrat pesti─Źa. S tem je oplodnja kon─Źana, plodnica se spremeni v jagodo. Potemnele brazde na pesti─Źu, 2 – 3 dni po cvetenju, so znamenje, da je bila oplodnja uspe┼ína. Pri neoplojenem cvetu ostane brazda pesti─Źa sve┼ża, vla┼żna in ne potemni. Faza cvetenja in oploditve traja okoli 3 tedne in se v─Źasih zavle─Źe v drugo polovico junija.

Za─Źetek cvetenja pri sorti ‘Sauvignon’. Posamezni cvetovi na socvetjih so ┼że odvrgli cvetne kapice, drugi so ┼íe zaprti. Cvetijo le posamezna socvetja, na ve─Źini trt cvetenja ┼íe ni opaziti:

Sorta ‘Modri pinot’ v fazi cvetenja:

Cvetenje pri sorti ‘Chardonnay’, ki je na tej lokaciji brstela prva. Navadno trte, ki prej brstijo, tudi prej cvetijo:

Med pregledom vinograda smo na redkih trtah opazili po┼íkodbe, ki jih povzro─Źa hro┼í─Źek trtar oz. cigara┼í (Byctiscus betulae L.). V nekaterih vinogradih se o─Źitno pojavlja v ve─Źji meri, zato KGZ Nova Gorica priporo─Źa odstranjevanje in se┼żiganje zna─Źilnih cigarasto zvitih listov, v katera odlaga jaj─Źeca. Ve─Ź o hro┼í─Źku si lahko preberete TUKAJ. Fotografija zna─Źilne cigare, po katerem je hro┼í─Źek tudi dobil ime:

Bolezenskih znamenj najpogostej┼íih bolezni na trti (peronospora, oidij) ni opaziti. Zato pa se v kar precej┼ínjem ┼ítevilu, ┼íe posebej na listih in mladikah pinotov pojavljajo bolezenska znamenja, ki ┼íe najbolj spominjajo na kroni─Źno obliko kapi vinske trte oziroma kap mladih trt, pri kateri trta po─Źasi hira, lahko tudi skozi ve─Ź rastnih sezon. Pojavnost bolezenskih znamenj je iz leta v leto spremenljiva, v enem letu se lahko pojavljajo v ve─Źji meri kot v drugem. Zato je prakti─Źno nemogo─Źe ugotoviti, koliko trt je zares oku┼żenih z glivami povzro─Źiteljicami. Letos je kot ka┼że ugodno leto za razvoj teh bolezenskih znamenj. V nekaterih primerih lahko trta v najtoplej┼íem delu leta nenadoma odmre (akutna oblika kapi vinske trte), ni pa nujno, da se pri vsaki trti s kroni─Źno obliko razvije tudi akutna oblika. Bolezenska znamenja na spodnjih slikah je v Sloveniji prvi opisal mag. Ivan ┼Że┼żlina, na 8. slovenskem posvetu o varstvu rastlin v Radencih, leta 2007 in jih pripisal Petrijevi bolezni (kap mladih trt, na katerih se je bolezen pojavljala). Znamenja mo─Źno spominjajo na akarinozo (Calipitrimerus vitis), vendar pri pregledih pod mikroskopom ni mogo─Źe najti pr┼íic. Trte z bolezenskimi znamenji to─Źkastih razbarvanj na listih in zakrnelo rastjo mladik se pojavljajo po vinogradu naklju─Źno, zato so v zgornji raziskavi tudi ovrgli mo┼żnost po┼íkodb zaradi uporabe herbicidov.

Razbarvanja na listih naj bi nastala kot imunski odziv rastline na oku┼żbo z glivami povzro─Źiteljicami bolezni, pa tudi pod vplivom toksinov, ki jih izlo─Źajo patogene glive:

Na bolj prizadetih trtah (┼íparonih) opazimo zna─Źilno zakrnele poganjke z deformiranimi listi, na katerih so prav tako vidna to─Źkasta razbarvanja:

Ve─Ź o bolezni in razli─Źni pojavnih oblikah le te, bom opisal v katerem od prihodnjih ─Źlankov, saj je materiala preve─Ź, da bi obremenili ta ─Źlanek, ki prvenstveno govori o cvetenju.

Na koncu ┼íe fotografija ┼íe neidetificiranega bolezenskega znamenja na listih nekaterih poganjkov. Listi so mo─Źno deformirani in zavihani navzgor, mladike so nekoliko zakrnele v rasti in zelo ne┼żne na pogled. Na ve─Źjih listih se pojavljajo to─Źkaste med┼żilne kloroze. Tudi trte s temi znamenji so se v vinogradu pojavljale ‘na oko’ bolj naklju─Źno. Mo┼żno je, da gre za po┼íkodbo zaradi herbicida na osnovi glifosata (glej komentarje):

Za konec se vrnimo spet k cvetenju in trenutnim vremenskim obetom, ki so vsaj zaenkrat dobri. Temperature so optimalne, mogo─Źe je le vlaga na nekaterih lokacijah ob─Źasno malo nizka. Poslab┼íanja, ki se obetajo vseeno ne bi smela biti predolgotrajna, da bi lahko bistveno ovirala cvetenje.

VIRI

  • Vr┼íi─Ź S., Le┼ínik M. 2001. Vinogradni┼ítvo. Ljubljana, Kme─Źki glas, 368 str.
  • Dober┼íek T., 1981. Vinogradni┼ítvo. Ljubljana, DZS, 318 str.
  • Surico G., Marchi G., Braccini P., Mugnai L. 2000. Epidemiology of esca in some vineyards in Tuscany (Italy). Phytopathologia mediterranea, Vol.39, No.1, 190-205
  • Povezave do ostalih virov so v ─Źlanku ob citiranem besedilu (rde─Źe obarvano besedilo).

V zadnjih dneh je nad na┼íimi kraji prevladoval ┼íibek azorski anticiklon, ki je skrbel za son─Źne dopoldneve, popoldne pa so se v vla┼żnem in nestabilnem ozra─Źju ob pove─Źanem CAPE-u, ki je zna┼íal na Z Slovenije okoli 500 – 1000 J/kg, pojavljale nevihte. Do iniciacije je prihajalo na orografskih pregradah, saj je bilo v ravnini premalo vzgona, oziroma premo─Źna inverzija na razvoj kak┼íne konkretne konvekcije. Zaradi prakti─Źno ni─Źnega striga je ┼ílo le za kratkotrajne stacionarne pulzne nevihte, ki trajajo nekje do pol ure in v nekaterih primerih za slabo organizirane multiceli─Źne nevihte. Najve─Źjo gro┼żnjo za imetje ljudi ob takih nevihtah predstavlja to─Źa in mo─Źni nalivi, ki so izrazito lokalnega zna─Źaja. Zaradi tega je Estofex v dneh med 20 in 22/05 na┼íe kraje uvrstil v ‘Level1’, to je najni┼żjo stopnjo ogro┼żenosti pred ekstremnimi vremenskimi pojavi konvektivnega zna─Źaja. Nekaj neviht iz dne 20/05 je na spodnjih slikah.

Prva je multiceli─Źna nevihta nad Trnovsko planoto:

Na mestu opazovanja je vseskozi pihal ┼íibek JZ proti multicelici, kakr┼ínegakoli outflow-a na razdalji kakega kilometra od celice ni bilo ob─Źutiti. Razelektritve so bile ob 600 J/kg CAPE-a razmeroma pogoste, vendar le okoli 1/minuto.

Pripadajo─Źi radar:

Bila je ┼íe kar dolgo┼żiva, glede na razmere, saj je oslabela ┼íele po pribli┼żno 1,5 ure. Njene ostanke je bilo mogo─Źe opazovati nad Banj┼íko planoto:

Zadnja konkretna pulzna celica dneva se je razvila nad So┼íko dolino in po poro─Źilih ljudi prinesla mo─Źan naliv v kraje Ro─Źinj in Doblar. Sicer pogled iz Banj┼íke planote ni razkrival drugega kot zgolj de┼żno zaveso:

┼áe veliko ve─Ź pulznih neviht se je pojavljalo v soboto, 21/05/2011, ko je bilo na voljo tudi nekaj energije ve─Ź. Najbolj pestro je bilo dogajanje v V Sloveniji, kjer se je razvila lepa nevihtna linija. Od tam prihajajo tudi poro─Źila o to─Źi. V Z Sloveniji smo prakti─Źno ponovili prej┼ínji dan, ko so ob pribli┼żno enakih pogojih nastajale pulzne celice in redke multicelice. V nalivih je tu in tam padlo nekaj sodre.

Vremenska situacija 21/05/2011 ob 12z nad Evropo:

Radarska slika dnevnega razvoja neviht nad Slovenijo. Bodite pozorni na nastanek linije v V Sloveniji okoli 17:00 po lokalnem ─Źasu.:

Nedelja je prinesla manj dogajanja. Po aktivni soboti so se plasti ozra─Źja dodobra preme┼íale, posledi─Źno je bil CAPE v nedeljo ni┼żji, prav tako aktivnost. Kljub temu so se ┼íe pojavljale pulzne in multiceli─Źne nevihte.

Nad nami še vedno vztraja anticiklon, ki se bo v naslednjih dneh še krepil. Nevihtna aktivnost naj bi se v naslednjih dneh zmanjšala. Spremembo vremena pa bi lahko prinesel šele vikend. Še vremenska situacija nad Evropo dne 23/05/2011 ob 12z:

Viri:

Page 1 of 3123»
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin