Archive for September, 2010

Plosnati kapar (Coccus hesperidum) se pojavlja povsod po svetu, v nekaterih de┼żelah je en najhuj┼íih ┼íkodljivcev na limoni. Najdemo ga na ┼ítevilnih okrasnih rastlinah v rastlinjakih in je izrazito polifagna vrsta. Naseljuje liste in zelene poganjke rastline. Posamezna ┼żival je ne┼íkodljiva, medtem ko pri obse┼żnih oku┼żbah listi za─Źnejo rumeneti in odpadati, pridelek je manj┼íi, rastline so ┼íibke in s─Źasoma lahko odmrejo (Golan, 2009).

OPIS ORGANIZMA IN SISTEMATIKA

Plosnati kapar (Coccus hesperidum) spada v red enakokrilcev (Homoptera), v katerega uvr┼í─Źamo ┼íe nekatere druge pomembne ┼íkodljivce, kot so listne u┼íi (Aphidina), bol┼íice (Psyllina), ┼íkr┼żati (Cicadina) in nazadnje kaparji (Coccina). Odrasli osebki merijo 2,5 ÔÇô 4 mm v dol┼żino. Telo je ovalne oblike, svetlo rjavo do rumeno, z rjavkastimi ─Źrtami (Balaban, 2007). Kasneje starej┼íi osebki potemnijo (potreben citat). Odrasel organizem se ne giblje, pa─Ź pa je stalno pritrjen na istem mestu. Za┼í─Źiten je s ┼í─Źitkom, ki ga obdaja in varuje pred vplivi okolja. Pod ┼í─Źitkom tudi le┼że jaj─Źeca. ┼á─Źitek imajo le ┼żenski osebki, mo┼íki osebki pri tej vrsti niso znani, organizem se razmno┼żuje nespolno. Li─Źinke se po izleganju iz jaj─Źec prosto gibljejo po rastlini, dokler ne najdejo primernega mesta, kjer se pritrdijo (Avgu┼ítin, 2010).

MEDENA ROSA IN SAJASTA PLESEN

Plosnati kapar izlo─Źa velike koli─Źine medene rose. Ko se pritrdi na gostiteljsko rastlino, pri─Źne s sesanjem rastlinskih sokov iz floema rastline. Odve─Źno vodo, sladkorje in nekatere aminokisline izlo─Źi v obliki medene rose (Golan, 2009). Oku┼żbe s kaparjem skoraj vedno spremljajo mravlje, ki se hranijo z medeno roso, hkrati pa tudi prepre─Źujejo odlaganje jaj─Źec parazitskih organizmov v telesa plosnatega kaparja. Zato je pomembno, da odstranimo mravlje iz oku┼żene rastline in omogo─Źimo parazitom izleganje jaj─Źec v gostitelja (Reuther, 1978). Medena rosa je ugoden medij za razvoj sajaste plesni (Capnodium citri), saprofitske glive, ki neposredno ne povzro─Źa ┼íkode rastlini, zmanj┼ía pa fotosintezo rastline, saj manj svetlobe prispe do zelenih fotosintetskih tkiv. Poleg tega vpliva tudi estetsko vrednost rastline (Frank, 2010).

BIOLOŠKO VARSTVO

Po svetu so bili v preteklosti opravljeni številni poizkusi vnosa parazitov plosnatega kaparja. Od teh so danes najpomembnejši M. luteolus, Microterys flavus in Coccophagus lycimnia (Reuther, 1978).

KEMI─îNO VARSTVO

Proti plosnatemu kaparju uporabljamo sredstva na osnovi mineralnega in ogr─Źi─Źnega olja, nekatere insekticide na osnovi piretroidov in druge. Ve─Ź podatkov o v Sloveniji registriranih sredstvih za varstvo pred kaparji najdete na spletni strani FURS-a:┬á http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/index.htm

FOTOGRAFIJE

Poganjek limone oku┼żen s sajasto plesnijo (Capnodium citri)

Plosnati kapar (Coccus hesperidum) in sajasta plesen (Capnodium citri) na listu limone:

VIRI

1. Walter Reuther, Herbert John Webber; The Citrus Industry: Crop protection; ANR Publications, 1978; p.291

2. Golan Katarzyna; Characteristics of the honeydew excretion process of Coccus hesperdium (Linneaus, 1758) /Hemiptera, Coccoidea/ in different development stages; Aphids and other hemipterous insects; vol.14; p.111 ÔÇô 121

3. Balaban John and Jane; Moisset Beatriz; Species Coccus hesperidum; Bugguide: http://bugguide.net/node/view/61908

4. Steven D. Frank & Stephen B. Bambara, Extension Entomologists in R. K. Jones, Extension Plant Pathologist (retired); Sooty molds; NC State University; Dostopno na:
http://www.ces.ncsu.edu/depts/ent/notes/O&T/houseplants/note41/note41.html

5. Avguštin Polona; Delovanje šestih insekticidov na agrumovega volnatega kaparja Planococcus citri Risso (Homoptera, Pseudococcidae); Diplomsko delo, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo; 2010; Dostopno na: http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_avgustin_polona.pdf

6. Fito-info: http://www.fito-info.si/

Alkoholna fermentacija je te dni v polnem teku, zato je prav, da nekaj napi┼íemo o njej. Resda gre za proces, v katerem po razli─Źnih metabolnih poteh nastanejo ┼ítevilne snovi, a v tem ─Źlanku se bom omejil le na nekatera najpomembnej┼ía dejstva, medtem ko bom mnoge stvari izpustil, vendar le zato, da ─Źlanek ne bo predolg.

Alkoholna fermentacija je anaeorbna transformacija sladkorjev (predvsem glukoze in fruktoze) v alkohol (etanol) in ogljikov dioksid. Proces poteka v celicah mikroorganizmov, kvasovk ter nekaterih bakterij. V osnovi proces opišemo z reakcijo:

C6H12O6 -> 2CH3CH2OH + CO2

V bistvu gre za veliko bolj kompliciran proces, ki vklju─Źuje ┼ítevilne biokemi─Źne reakcije. Poleg etanola so produkti fermentacije ┼íe vi┼íji alkoholi, estri, glicerol, sukcinska kislina, diacetil, acetoin in 2,3-butandiol. Vse te snovi prispevajo k pestrim organolepti─Źnim zaznavam v vinu.

Kvasovke so naravno prisotne na ko┼żicah grozdih jagod. Raznovrstnost populacij je odvisna od ┼ítevilnih dejavnikov, npr. sorte vinske trte, zrelosti grozdja ob trgatvi, uporabe fungicidov, podnebja, pojava botritisa in drugih glivi─Źnih bolezni ter vinogradni┼íkih praks. Sam proces od trgatve, transporta grozdja do na─Źina predelave grozdja v mo┼ít vpliva na populacijo kvasovk v mo┼ítu pred za─Źetkom fermentacije.

Pri spontani fermentaciji sodelujejo razli─Źne vrste kvasovk. V za─Źetnih stadijih fermentacije so to kvasovke vrst Kloeckera, Hanseniaspora in Candida. Pozneje v srednjih fazah fermentacije delujejo Pichia in Merschnikowia. Proti koncu fermentacije postanejo dominantne kvasovke vrste Saccharomyces cerevisiae zaradi njihove odpornosti na visoko koncentracijo etanola. Med fermentacijo ali celo pozneje v vinu, so lahko prisotne ┼íe nekatere druge vrste kvasovk, kot so Torulaspora, Kluyveromyces, Schizosaccharomyces, Zygosaccharomyces in Brettanomyces, ki povzro─Źajo nekatere napake in bolezni vina.

Da se prepre─Źi razvoj neza┼żelenih kvasovk, se v kletarstvu uporablja ┼żveplov dioksid (SO2) in vnos selekcioniranih sevov suhih kvasovk vrste Saccharomyces cerevisiae. SO2 ovira razvoj ne┼żelenih kvasovk, medtem ko so Saccharomyces cerevisiae nanj bolj odporne. Poleg tega dodatek selekcioniranih kvasovk pove─Źa za─Źetno populacijo naravno prisotnih Saccharomyces cerevisiae in tako je zagotovljen potek alkoholne fermentacije brez ve─Źjih te┼żav.

RAZVOJ KVASOVK MED ALKOHOLNO FERMENTACIJO

V za─Źetku fermentacije kvasovke za─Źno presnavljati sladkorje in druga hranila, prisotna v mo┼ítu. Te snovi jim zagotavljajo energijo in omogo─Źajo pove─Źevanje populacije.

V prvih urah fermentacije se populacija kvasovk ne pove─Źuje. To fazo imenujemo latentna faza in je pomembna za prilagoditev kvasovk na novo okolje. Ko je prilagoditev kon─Źana, se kvasovke pri─Źnejo razmno┼żevati. To imenujemo faza eksponentne rasti, nanjo v veliki meri vpliva temperatura, vsebnost amonija, aminokislin ter drugih hranil in prisotnost kisika. Ta faza traja 3 ÔÇô 6 dni, za─Źetna populacija iz 10^4 (5├Ś10^6 ob dodatku selekcioniranih kvasovk) celic/ml, naraste na 10^7 ÔÇô 10^8 celic/ml. Po tej fazi se ┼ítevilo celic preneha pove─Źevati, zaradi pomanjkanja nekaterih hranil. Nastopi kvazi-stacionarna faza, v kateri ┼ítevilo celic ostaja prakti─Źno isto in traja 2 ÔÇô 10 dni. Nato se pri─Źne faza odmiranja kvasovk, kjer se ┼ítevilo celic hitro zmanj┼íuje, zaradi pomanjkanja hranil in toksi─Źnosti etanola.

Uspeh alkoholne fermentacije je odvisen od ohranjanja populacije ┼żivih kvasovk, vse dokler ne porabijo vsega presnovljivega sladkorja v mo┼ítu. Sicer se pojavijo te┼żave z upo─Źasnjeno ali ustavljeno fermentacijo.

OSNOVNI BIOKEMI─îNI PROCESI ALKOHOLNE FERMENTACIJE

Kot ┼że omenjeno, alkoholna fermentacija ni zgolj preprosta pretvorba sladkorjev v alkohol etanol, pa─Ź pa proces poteka prek ┼ítevilnih vmesnih biokemi─Źnih reakcij in procesov. Osnovna biokemi─Źna pot v metabolizmu ogljikovih hidratov ve─Źine organizmov je glikoliza, to je pretvorba sladkorjev (glukoze in fruktoze) v piruvat, katerega kvasovke nadalje uporabljajo v ┼ítevilnih presnovnih procesih. En teh je pretvorba piruvata v etanal in CO2. Ta reakcijo katalizira encim piruvat dekarboksilaza, ki za delovanje potrebuje magnezij in tiamin pirofosfat kot kofaktorje (tiamin ÔÇô ena od snovi v hrani za kvasovke). Etanal je nato reduciran v etanol ob prisotnosti encima alkohol dehidrogenaze. Transport etanola in CO2 iz citoplazme kvasovk poteka z difuzijo.

METABOLIZEM DUŠIKA

Ko se kvasovke Saccharomyces cerevisiae razmno┼żujejo, potrebujejo dolo─Źene koli─Źine presnovljivega du┼íika za gradnjo celic. Mo┼ít vsebuje razli─Źne du┼íikove spojine, kot so amonij, aminokisline, peptidi, beljakovine, ipd., a kvasovke lahko asimilirajo le amonij in aminokisline (razen prolina), kot vir du┼íika.

Vsebnost amonija in aminokislin v mo┼ítu je relativno nizka, zato je lahko omejujo─Ź dejavnik fermentacije. Pomanjkanje du┼íikovih spojin lahko upo─Źasni ali ustavi fermentacijo, zato se v vinarstvu v mo┼ít dodaja amonijeve soli (hrana za kvasovke), katere zagotovijo normalen potek fermentacije do konca. Vendar je treba biti pri dodajanju amonijevih soli previden, saj preveliki odmerki lahko privedejo do ostankov du┼íika v vinu, kar je en od vzrokov mikrobiolo┼íke nestabilnosti in lahko vodi v tvorbo etil karbamata ter biogenih aminov, snovi ki so strupene za ─Źloveka.

Aminokisline kvasovke lahko porabijo neposredno za sintezo beljakovin, vendar koncentracije posameznih aminokislin ne odgovarjajo vedno potrebam celice, zato kvasovka lahko pretvori prese┼żne aminokisline v tiste, ki jih v danem trenutku potrebuje. Ob pomanjkanju amonijevih spojin, lahko kvasovka pri─Źne razkrajati ┼żveplo vsebujo─Źe aminokisline, kot sta cistein in metionin. Ob tem se spro┼í─Źa ┼żveplovodik (H2S) in merkaptani. Zato je dodatek amonijevih soli (hrane za kvasovke) pomemben tudi iz vidika prepre─Źevanja pojava tujih vonjev, t.i. bekserja ali vonja po gnilih jajcih.

VZROKI ZA UPO─îASNJENO ALI USTAVLJENO FERMENTACIJO

V─Źasih se fermentacija v kon─Źnih fazah upo─Źasni ali celo ustavi, ┼íe preden je porabljen ves sladkor. To lahko vodi v dva problema.

  1. Vino ni dokon─Źano in je potrebno nekaj narediti, da se ostanek sladkorja spremeni v alkohol.
  2. Pove─Źa se tveganje za mikrobiolo┼íko kvarjenje vina.

Mo┼żni vzroki za upo─Źasnjeno ali ustavljeno fermentacijo so naslednji:

–┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á zelo visoka vsebnost sladkorja: Visoka koncentracija sladkorja lahko inhibira kvasovke, poleg tega v poznih fazah fermentacije visoke alkoholne stopnje povro─Źijo odmiranje kvasovk. V teh primerih se priporo─Źa uporaba kvasovk z visoko odpornostjo na alkohol.

–┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á Temperaturni ekstremi: Kvasovke se te┼żko razmno┼żujejo pri prenizkih temperaturah, zato nizke temperature ob za─Źetku fermentacije vodijo v manj┼íe populacije kvasovk v mo┼ítu. Previsoke temperature, nad 30┬░C prav tako lahko povzro─Źijo zaustavitev fermentacije. Tudi nenadne spremembe temperature predstavljajo tveganje za prekinitev fermentacije.

–┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á Popolnoma anaeorbne razmere v mo┼ítu: Kisik v mo┼ítu je pomemben pri izgradnji celi─Źnih membran kvasovk, zato je njegova odsotnost lahko omejujo─Ź dejavnik predvsem v fazi eksponentne rasti celic.

–┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á Pomanjkanje hranil: Pomanjkanje du┼íika, vitaminov, mineralov, itd., lahko omejuje fermentacijo. Zato se v mo┼ít dodaja aktivatorje fermentacije (hrana). Obi─Źajno so to amonijeve soli in tiamin (kofaktor pri pretvorbi piruvata v etanal). Dodajanje hrane je bolj u─Źinkovito, ─Źe je izvedeno v ve─Ź odmerkih v kombinaciji z zra─Źenjem mo┼íta. Prvi odmerek dodamo na za─Źetku fermentacije, drugega na sredini kvazi-stacionarne faze in tretjega ob koncu te faze. V zadnjih letih so se na tr┼żi┼í─Źu pojavile nekatere nove hrane, ki vsebujejo poleg omenjenih, ┼íe nekatere druge snovi, kot so steroli, nenasi─Źene ma┼í─Źobne kisline, minerali, pantotenska kislina, itd. Te snovi so zelo koristne v poznih fazah fermentacije.

–┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á Prisotnost fungicidov: V─Źasih mo┼ít vsebuje ostanke pesticidov, ki lahko povzro─Źijo prekinitev fermentacije.

–┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á Prisotnost MCFA (medium chain fatty acids), kratko veri┼żnih ma┼í─Źobnih kislin: MCFA so pomembne pri izgradnji membran , kjer nadome┼í─Źajo nenasi─Źene ma┼í─Źobne kisline, katerih izgradnja je v anaerobnih pogojih ovirana. Prisotnost teh ma┼í─Źobnih kislin lahko vpliva na potek fermentacije, ─Źe so transportirane izven citoplazme celic kvasovk. Problem je pogostej┼íi pri belih vinih, kjer fermentacija poteka pri ni┼żjih temperaturah in brez zra─Źenja. Omenjene ma┼í─Źobne kisline dobro absorbirajo lupine odmrlih celic kvasovk, ki jih lahko dodamo v mo┼ít, v katerem fermentacija slabo te─Źe.

–┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á Antagonizem med mikroorganizmi: V mo┼ítu razli─Źni mikroorganizmi tekmujejo za hranilne snovi. Razmno┼żevanje kvasovk Saccharomyces cerevisiae je navadno okrepljeno z dodatkom selekcioniranih kvasovk in ┼żveplanjem, vendar se v─Źasih lahko razvijejo nekatere avtohtone kvasovke in bakterije, ki povzro─Źijo upo─Źasnitev ali zaustavitev fermentacije. Ta problem je ve─Źji v mo┼ítih z vi┼íjim pH, zaradi zmanj┼íanega antisepti─Źnega u─Źinka ┼żveplovega dioksida.

To so mo┼żni vzroki za upo─Źasnjeno ali prekinjeno fermentacijo, toda v praksi gre obi─Źajno za kombinacijo ve─Ź teh vzrokov. ─îe pride do te┼żav, je potrebno ukrepati ─Źim prej. Zra─Źenje in dodatek lupinic celic kvasovk lahko re┼íi problem, ─Źe pa se fermentacija ustavi, je potrebno ponovno dodati kvasovke, in sicer take z visoko odpornostjo na alkohol. Pri tem je pomembno, da natan─Źno upo┼ítevamo pravila priprave vrelnega nastavka.

Pestro ponudbo kvasovk in hran za kvasovke ter drugih enoloških sredstev, pomembnih v predelavi mošta v vino dobite v podjetju Enomarket Kojsko d.o.o.

VIRI:

MORENO-ARRIBAS M. Victoria, POLO Carmen; Wine Chemistry and Biochemistry; Springer Science, 2009; p. 3-26;

Oljke sorte leccino veljajo za odporne proti bolezni, imenovani oljkov rak, ki jo povzro─Źa bakterija Pseudomonas savastanoi pv. savastanoi (Vesel, 2009; Hall, 2004). Ne glede na doti─Źno dejstvo, smo bolezen na tej sorti oljke v leto┼ínjem letu opazili v doma─Źem olj─Źniku v Gori┼íkih Brdih. Bolezen se je pojavila na drevesu, uvo┼żenim iz Italije, natan─Źneje iz Genove (Liguria). Prvi─Ź se je pojavila ┼że 2 leti nazaj, ko smo obolele dele dreves obrezali in oku┼żene veje se┼żgali. V leto┼ínjem letu je sledil ponoven pojav bolezni. Poglejmo si nekaj dejstev o bolezni…

POVZRO─îITELJI, BOLEZENSKI ZNAKI, EPIDEMIOLOGIJA

Bolezen se pojavlja na Oljki (Olea europea), povzro─Źajo jo bakterije vrste Pseudomonas savastanoi pv. savastanoi. Bakterija drevesa oku┼żi skozi rane nastale pri rezi (Hall,2004), ali po┼íkodbe, do katerih pride zaradi raznih biotskih faktorjev (to─Źa, pozeba, ┼íkodljivci) (Vesel, 2009).

Oku┼żbam ob ugodnih vremenskih pogojih, temperaturah med 25 in 30┬░C ter visoki zra─Źni vlagi nad 80%, sledi pojav bolezenskih znakov, v obliki odebelitev, oz. rakavih tvorb (Vesel, 2009). Slednje nastanejo pod vplivom rastlinskega rastnega hormona avksina, ki ga proizvaja bakterija (Plavc, 2006). Pojavijo se lahko od 10 dni do ve─Ź mesecev po oku┼żbi, odvisno od vremenskih razmer.┬á Odebelitve navadno nastanejo v bli┼żini mesta oku┼żbe (ran). Pojavljajo se predvsem na vejah in manj┼íih vejicah, v─Źasih pa tudi okoli po┼íkodb na deblu ter na po┼íkodovanih listih. Sprva gre le za manj┼íe, zelenkaste, kro┼żne zadebelitve, 2 – 5 mm v premeru, kasneje pa se pove─Źajo do velikosti 2,5 cm. Tvorbe so najprej mehke na dotik, notranjost je po videzu steklasto vodena in polna bakterijskih kolonij. Bakterije torej naseljujejo notranjost rakavih tvorb, lahko pa se pojavljajo tudi v navidez zdravem, nesimptomati─Źnem lesu (Hall, 2004). Prav slednji je lahko vir ┼íirjenja oku┼żb z razmno┼żevalnim materialom. Tako je mo┼żno, da dobimo oku┼żeno drevo ┼że ob nakupu v drevesnici, kar je glavni vzrok pojavljanja bolezni v mladih nasadih (Schroth, 1995). Rakave tvorbe kasneje postanejo razbrazdane, v roku 6 mesecev potemnijo in se posu┼íijo. Postanejo suhe in trde, v notranjosti opazimo votlinice (Hall, 2004).

VARSTVO

Izvajajo se predvsem preventivni ukrepi, saj specifi─Źnega stredstva proti bolezni ni. Preventivni ukrepi vklju─Źujejo izbiro odpornih sort, za zelo odporno naj bi veljala prav sorta leccino, na kateri je bila opa┼żena bolezen v pri─Źujo─Źem primeru, sicer za zelo ob─Źutljivo velja sorta frantoio. Priporo─Źa se izrezovanje in za┼żiganje oku┼żenih vej, razku┼żevanje ran nastalih pri rezi z fungicidno pasto, ali cepilno smolo ter razku┼żevanje orodja z alkoholom ali bakrenimi pripravki (Vesel, 2009). Ameri┼íke raziskave so pokazale, da je oku┼żba ran manj┼ía, ─Źe drevesa obrezujemo v suhem in toplem vremenu, saj so takrat populacije bakterij v drevesnih tkivih najmanj┼íe, poleg tega nizka zra─Źna vlaga ote┼żuje oku┼żbo ran (Schroth, 1995).

Zaviralno proti bolezni delujejo bakrovi pripravki, ki jih uporabljamo proti glivi─Źnim boleznim oljk oz. z njimi ┼íkropimo po to─Źi (Vesel, 2009). V preteklosti se je preizku┼íalo razne dodatke bakrenim pripravkom, ki naj bi izbolj┼íali u─Źinkovitost sredstev. Za u─Źinkovitega se je pokazal dodatek ┼żeleza, skupaj z nekaterimi koadjuvanti, ki pove─Źajo prepustnost membran bakterijskih celic (Schroth, 1995).

FOTOGRAFIJE

Dobro razvite rakave tvorbe na oljšni vejici sorte leccino.

Mo─Źno oku┼żen poganjek

Rakave tvorbe v zgodnjem stadiju

VIRI

– VESEL Viljanka, VALEN─îI─î Vasilij, JAN─îAR Matja┼ż, ─îALIJA Darinka, BUTINAR Bojan, BU─îAR-MIKLAV─îI─î Milena; OLJKA – ┼żivilo, zdravilo, lepotilo; ─îZD Kme─Źki glas d.o.o., Ljubljana, 2009; p. 134;

– HALL B.H., COTHER E.J., WHATTAM M., NOBLE D., LUCK J., CARTWRIGHT D.; First report of olive knot caused by Pseudomonas savastanoi pv. savastanoi on olives (Olea europea) in Australia; Australian Plant Pathology, 2004, 33; p. 433 – 436;

– Schroth M.N.; Integrated control of olive knot disease; Plant Pathology, UC Berkeley, 1995, internetna objava: http://www.ipm.ucdavis.edu/calludt.cgi/GRANTSSUMMARY?PROJECT=93FE027&PLIST=02BU007,93FE027,88BC001

– PLAVC ┼Żiva; VPLIV RASTNIH REGULATORJEV NA NASTANEK RASTLINSKIH BOLEZNI; Univerza v Ljubljani, Biotehni┼íka fakulteta, Oddelek za agronomijo, seminarska naloga pri predmetu specialna fitomedicina; Ljubljana, 2006;

Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin