Fitomedicina

Mo─Źna oku┼żba grozdov z oidijem.

Nova rastna sezona se hitro bli┼ża in z njo ponoven boj z eno najnevarnej┼íih bolezni v na┼íih vinogradih, pepelovko vinske trte, oziroma┬áoidijem vinske trte (Uncinula necator). V Primorskih vinogradih se pri ┼íkropljenju proti tej bolezni ve─Źinoma zana┼íamo na napovedi Kmetijskih zavodov in prognosti─Źnih slu┼żb ter na priporo─Źene razmake med ┼íkropljenji, ki nam jih priporo─Źajo proizvajalci in prodajalci fitofarmacevtskih sredstev.

Toda nevarnost oku┼żbe se od lokacije do lokacije lahko mo─Źno razlikuje. Najbolj natan─Źen in racionalen na─Źin spremljanja razvoja bolezni ter┬áizbire ─Źasa varstva┬áje uporaba prognosti─Źnih modelov, ki temeljijo na┬á vremenskih spremenljivkah, kot so temperatura, padavine, zra─Źna vlaga, omo─Źenost lista ter fenofaza rastline. Vremenske spremenljivke pridobijo iz vremenskih postaj, ki so postavljene na reprezentativnih lokacijah znotraj vinogradov dolo─Źenega pridelovalnega obmo─Źja, za dolo─Źitev fenofaz pa je potrebno pregledovanje vinogradov na terenu s strani prognosti─Źne slu┼żbe. Iz teh podatkov izra─Źunajo verjetnost oku┼żbe.

Za bolj┼íe razumevanje prognoze oidija na podlagi vremenskih spremenljivk, bomo predstavili dva modela, ki so jih razvili na Univerzi Davis┬áv Kaliforniji. Predvsem prvi je ┼íiroko uporabljen v ┼ítevilnih pridelovalnih obmo─Źjih ┼íirom sveta, drugi pa je zanimiv za ekolo┼íke pridelovalce, ki┬áv sistemih varstva pred┬áoidijem vinske trte uporabljajo ve─Źinoma ┼żveplove pripravke.

OIDIJ VINSKE TRTE (razvojni krog)

Najprej spomnimo na nekaj osnovnih dejstev o razvojnem krogu oidija. Gliva prezimi v obliki micelija v dormantnih brstih, ali v obliki kleistotecijev, spolnih trosi┼í─Ź glive.┬áV ve─Źini vinorodnih de┼żel je prevladujo─Źa oblika prezimovanja kleistotecij. Askospore dozrijo pozno poleti, ko padejo na oku┼żeno zeleno tkivo, od koder so odne┼íene s pomo─Źjo vode na trajne dele rastline (deblo, kordoni), kjer prezimijo. V toplih zimskih in spomladanskih dneh, ko je na voljo dovolj vlage, kleistoteciji po─Źijo in sprostijo askospore, katere se zapi─Źijo in pri─Źnejo brsteti na spodnji strani listov. Nespolni trosi, konidiji, nastanejo 7 do 10 dni po primarni oku┼żbi z askosporami. Konidiji se nato tvorijo celotno rastno dobo, dokler za to obstajajo ugodne temperature med 21 in 29,5┬░C.

─îe gliva prezimi v obliki micelija v dormantnih brstih, mladike poka┼żejo bolezenske znake hitro po brstenju. Na takih obolelih mladikah nastajajo konidiji, ki povzro─Źajo nove sekundarne oku┼żbe. Bolezenska znamenja so spomladi redko opa┼żena, ─Źe temperature presegajo 26,5┬░C, toda pri temperaturah med 21 in 29,5┬░C se bolezenska znamenja pojavijo hitro po brstenju. Pri temperaturah med 15 in 20┬░C je pojav bolezenskih znamenj zakasnjen.

Nespolne spore – konidiji (oidiji).

VARSTVO

Varstvo je potrebno opravljati vso rastno dobo, uspe┼ínost je v veliki meri odvisna od zmanj┼íanja koli─Źine inokuluma zgodaj v rastni dobi ter v uspe┼ínem zatiranju nadaljnjih oku┼żb. ─îas prvega tretiranja je odvisen od fungicida, ki ga uporabimo, fenofaze rastline in potencialne oku┼żbe. Vlaga iz megle, ali de┼żja deluje kot spro┼żilec za spro┼í─Źanje askospor in takoj po brstenju pride do oku┼żb na zelenem tkivu, ko temperatura prese┼że 10┬░C. V tem ─Źasu opravimo ┼íkropljenje s kontaktnimi sredstvi ─Źimprej, kot je mogo─Źe, da prepre─Źimo nastanek nespolnih trosov, konidijev. V popolnoma suhem vremenu je nevarnost za oku┼żbo bistveno manj┼ía. Raziskave so pokazale, da je pred uporabo drugih fungicidov priporo─Źljiva uporaba ┼żveplovih pripravkov. Prvo ┼íkropljenje opravimo v ─Źasu brstenja, nato nadaljujemo s ┼íkropljenji z ┼żveplovimi pripravki, ali z drugimi fungicidi v skladu s pritiskom bolezni. Pogostost tretiranj je odvisna od vrste uporabljenega fungicida in vremenskih pogojev. Pri grozdju za vino s ┼íkropljenji kon─Źamo, ko sladkorna stopnja v jagodah dose┼że 12 ┬░Brix.

Sistemi─Źni in mezosistemi─Źni organski fungicidi so najprimernej┼íi za za┼í─Źito trte, ko je pritisk bolezni velik. Takrat se izogibamo uporabi izklju─Źno ┼żvepla, bioti─Źnih pripravkov, SAR pripravkov ter kontaktnih fungicidov, saj ne nudijo zadostne za┼í─Źite pred boleznijo. 50 % kontrole nad boleznijo prispevajo tudi pravo─Źasno in dobro opravljena zelena dela v vinogradu. Ve─Ź o ekolo┼íkem varstvu in u─Źinkovitosti le tega.

SPREMLJANJE POGOJEV IN ODLO─îITEV ZA TRETIRANJE

Spomladi kleistoteciji spro┼í─Źajo askospore, ko pade ve─Ź kot 2 mm de┼żja. Do oku┼żbe pride, ko de┼żju sledi 10 do 13 ur neprestane omo─Źenosti lista in temperature ostajajo med 10 in 26,5┬░C. 7 do 10 dni po primarni oku┼żbi v vinogradih opravimo kontrolo prisotnosti bolezni s pomo─Źjo naklju─Źno izbranih 10 do 15 bazalnih listov, s pribli┼żno 20 trt. Spodnjo stran listov pregledamo na prisotnost trosov. ─îe najdemo bolezenske znake, pri─Źnemo s spremljanjem bolezni s pomo─Źjo modela.

INDEKS TVEGANJA

Ko pride do primarne oku┼żbe, so idealne temperature za rast glive med 21 in 29,5┬░C. Temperature nad 35┬░C upo─Źasnijo rast glive. Indeks tveganja uporablja dnevne temperature za dolo─Źanje tveganja nastanka bolezni in predvidi ─Źas tretiranja. Ko uporabljamo indeks tveganja, moramo vselej spremljati pojav morebitnih bolezenskih znamenj v vinogradu.

PREPRE─îEVANJE POJAVA ODPORNOSTI – ANTIREZISTEN─îNA STRATEGIJA

Kolobarjenje z aktivnimi snovmi z razli─Źnim na─Źinom delovanja je nujno, za uspe┼íno prepre─Źevanje nastanka odpornosti. Ko uporabljamo kombinirane fungicide z ve─Ź aktivnimi snovmi, se izogibamo zaporednemu tretiranju z aktivnimi snovmi, ki imajo sorodno delovanje.

MODEL št.1: GUBLER-THOMASOV MODEL

Opozorilo: Pred uporabo modela, ki ┼íe ni bil validiran, ali predhodno preizku┼íen v poljskih preizkusih na specifi─Źni lokaciji, je potrebno opraviti testiranje v eni, ali dveh rastnih sezonah pod lokalnimi pogoji. Tako zagotovimo delovanje modela┬ána ┼żeljeni lokaciji.

Lokacija senzorjev: v coni grozdja, v listni steni

Vhodne spremenljivke:

  • Okoljske: Urna povpre─Źna temperatura, maksimalna dnevna temperatura, urna omo─Źenost lista (samo pri modelu za askospore)
  • Ra─Źunske: Dnevna povpre─Źna temperatura, dnevno ┼ítevilo ur, ko je temperatura med 21 in 29,5┬░C, koli─Źina ─Źasa, ko je temperatura nad 35┬░C

Opis modela:

Model lo─Źi dva stadija glive na podlagi biologije patogena, fazo askospor (spolna faza ÔÇô primarna oku┼żba) ter konidijsko fazo (nespolna faza ÔÇô sekundarne oku┼żbe med rastno sezono).

Faza askospor (spolna faza ÔÇô primarna oku┼żba):

Za dolo─Źitev nevarnosti oku┼żbe z askosporami, model ra─Źuna povpre─Źno dnevno temperaturo ter meri trajanje omo─Źenosti lista v urah. Model deluje na osnovi modificirane Millsove tabele za jablanov ┼íkrlup (Venturia inaequalis) s predvidevanjem oku┼żbe na osnovi 2/3 vsote ur omo─Źenosti lista (drugi stolpec, tabela 1):

Tabela 1: Modificirana Millsova tabela: ┼átevilo ur omo─Źenosti lista, potrebno za oku┼żbo z askosporami.

Konidijska faza (nespolna faza ÔÇô sekundarne oku┼żbe):

  1. Start konidijske faze je spro┼żen zgodaj v rastni sezoni s tremi zaporednimi dnevi s 6 zaporednimi urami s temperaturo med 21 in 29,5┬░C. Za vsakega od teh treh dni model pripi┼íe 20 to─Źk k indeksu nevarnosti pojava oku┼żbe.
  2. Indeks konidijske oku┼żbe se povi┼ía za 20 to─Źk vsak naslednji dan, z vsaj ┼íestimi zaporednimi urami s temperaturo med 21 in 29,5┬░C.
  3. ─îe je v dnevu manj kot ┼íest ur s temperaturo med 21 in 29,5┬░C, se od indeksa od┼íteje 10 to─Źk. To se zgodi, ─Źe temperatura pade pod 21, ali naraste prek 29,5┬░C za ve─Ź kot 45 minut. Za to koli─Źino se smatra, da prekine akumulacijo temperaturnih vsot.
  4. ─îe je temperatura enaka, ali vi┼íja od 35┬░C vsaj 15 minut, se od indeksa odvzame 10 to─Źk.
  5. ─îe je na isti dan vsaj ┼íest ur s temperaturo 21 do 29,5┬░C in temperatura za vsaj 15 minut dose┼że, ali prese┼że 35┬░C, model k dnevu doda 20 to─Źk, a od┼íteje 10 to─Źk zaradi visoke temperature. Se pravi za tak dan model doda 10 to─Źk.
  6. ─îe je indeks ob koncu dneva po od┼ítevanju to─Źk negativen, se ga resetira na 0. ─îe je indeks ob koncu dneva po pri┼ítevanju to─Źk ve─Źji od 100, se ga resetira na 100.
  7. Na katerikoli dan se indeks ne sme zmanj┼íati za ve─Ź kot 10 to─Źk in narasti za ve─Ź kot 20 to─Źk.

Mejne vrednosti za ukrepanje ÔÇô indeks tveganja:

Glede na model, do oku┼żbe z askosporami pride, ko so izpolnjeni pogoji iz modificirane Millsove tabele. Na primer: Pri povpre─Źni dnevni temperaturi 12,8┬░C, mora biti list omo─Źen 16 ur, da pride do mo─Źne oku┼żbe. Pri 18,3┬░C je poreben ─Źas omo─Źenosti lista 12 ur.

Za konidijske oku┼żbe ─Źas tretiranj s fungicidi temelji na temperaturi, vrsti fungicida in intervala med ┼íkropljenji. Indeks ni┼żji od 30 nam omogo─Źa intervale ┼íkropljenj podalj┼íati na najdalj┼íe priporo─Źene na etiketi. Indeks med 40 in 50 priporo─Źa srednje dolge intervale, indeks med 60 in 100 nam pove, da je pritisk bolezni visok, zato naj bodo razmaki med ┼íkropljenji skraj┼íani na minimum po etiketi. Po tretiranju se indeks resetira na 0.

Tabela 2: Indeks pritiska bolezni in potrebni presledki pri škropljenju s fungicidi.

1 ÔÇô Bacillus subtilis (Serenade ASO)

2 ÔÇô SAR = Systemic acquired resistance (sistemsko pridobljena odpornost ÔÇô PREVIEN BIO, DINAMICO MICRO)

3 ÔÇô DMI = Demethylation inhibitors – IBE sistemiki, kot so tebukonazol ÔÇô BALTAZAR, FALCON, FOLICUR, LUNA EXPERIENCE, MYSTIC 250 EC NATIVO 75 WG, ORIUS 25 EW, STAR TEBUKONAZOL, TEBUSHA 25% EW, tetrakonazol ÔÇô DOMARK 100 EC, TALENDO EXTRA, penkonazol ÔÇô TOPAS 100 EC, TOPAZE, difekonazol ÔÇô DYNALI, SCORE 250 EC; miklobutanil ÔÇô MISHA 20 EW, POSTALON 90 SC, SYSTHANE 20 EW

4 ÔÇô trifloksistrobin ÔÇô NATIVO 75 WG, krezoksim-metil – COLLIS, piraklostrobin ÔÇô CABRIO TOP, boskalid ÔÇô CANTUS, COLLIS

Ve─Ź o registriranih fitofarmacevtskih sredstvih.

Validacija modela

Validacija modela je bila opravljena od leta 1995 dalje v razli─Źnih vinorodnih de┼żelah Kalifornije. V letu 1997 ÔÇśCalifornia PestCastÔÇÖ sponzorira validacijske projekte na trtah za pridelavo namiznega grozdja in grozdja za vino ter pridelavo rozin. Model je bil validiran tudi v New Yorku, Washingtonu in Oregonu, v Nem─Źiji, Avstriji in Avstraliji.

Implementacija modela

Ta model uporablja Univerza v Kaliforniji, fitopatolog Doug Gubler, pridelovalci, svetovalci kmetijskih zadrug in licencirani svetovalci v vinorodnih de┼żelah Kalifornije.

MODEL št.2

Lokacija senzorjev: lokalne vremenske postaje

Vhodni podatki: okoljski ÔÇô izmerjene in┬ánapovedane najvi┼íje in najni┼żje dnevne temperature, padavine nad 2 mm.

Opis modela:

Razvit za grozdje za vino in pridelavo rozin. Temelji na predpostavkah, da je glavni razlog za ponavljanje aplikacij ┼żvepla v vinogradih, izpiranje le tega z de┼żjem ter rast vinske trte. Dnevni indeks oidija (DIO) je izra─Źunan iz dnevnih minimalnih in maksimalnih temperatur (glej tabelo 3). Dnevni DIO se se┼ítevajo, tako dobimo indeks oidija (IO). DIO se pri─Źne akumulirati dvanajst dni po fenofazi prvega razvitega lista, oziroma, ko mladike dose┼żejo 15 cm dol┼żine (kar se zgodi prej). Akumulacija se nato nadaljuje dokler jagode ne vsebujejo 12 do 15 % sladkorja:

Tabela 3: DIO (dnevni indeks oidija) na podlagi razli─Źnih dnevnih maksimalnih in minimalnih temperatur.

*ÔÇŽpri zelo visokih dnevnih temperaturah je odmerke ┼żvepla potrebno zmanj┼íati, da se izognemo o┼żigom listja. ─îe je mogo─Źe, z ┼żveplenimi pripravki tretiramo zve─Źer, ko temperature padejo pod 32┬░C, da omogo─Źimo po─Źasno oksidacijo tekom no─Źi in se s tem izognemo listnim o┼żigom, ki nastanejo pri vi┼íjih dnevnih temperaturah.

Tabela 4: Primeri izra─Źuna IO:

Vsako naslednje ┼íkropljenje z ┼żveplenimi pripravki opravimo, ko┬áIO dose┼że, ali prese┼że vrednost┬á1 od zadnjega tretiranja. ┬áKo koli─Źina padavin prese┼że 2,5 mm moramo ponoviti ┼íkropljenje v vinogradih.

ZAKLJU─îEK

Obravnavani modeli lahko izdatno vplivajo na zmanj┼íanje porabe fitofarmacevtskih sredstev ter s tem zmanj┼íajo stro┼íke za za┼í─Źito ter zmanj┼íajo obremenitev okolja. Ker je relief v Slovenskih vinorodnih de┼żelah zelo raznolik, je pred uporabo takih modelov obvezno potrebno preveriti njihovo u─Źinkovitost na dolo─Źeni lokaciji. ─îe tega ne naredimo, tvegamo popolno izgubo pridelka. Oba modela iz dana┼ínjega ─Źlanka sta prosto dostopna na svetovnem spletu, obstajajo pa ┼íe ┼ítevilni novej┼íi, prilagojeni na druga─Źne okoljske razmere. Slednji so pla─Źljivi, nekateri so ┼że bili preizku┼íeni na slovenskih kmetijskih zavodih.

Za ve─Ź informacij ter nakup sredstev za za┼í─Źito┬ápokli─Źite Enomarket d.o.o., Kojsko.

VIRI

Gosenica pu┼ípanove ve┼í─Źe in zna─Źilne po┼íkodbe na listih pu┼ípana.

Vnos tujerodnih organizmov v Slovenijo se v zadnjih desetletjih eksponentno pove─Źuje. V zadnji dekadi (2001 ÔÇô 2010) je bilo zabele┼żenih 60 novih tujerodnih fitofagnih vrst insektov in pr┼íic. To je dvakrat ve─Ź kot v prej┼ínji dekadi (1991 ÔÇô 2000) in kar ┼íestkrat ve─Ź kot v letih 1981 ÔÇô 1990 (Seljak, 2012). Tujerodni organizmi lahko pomembeno vplivajo na delovanje ekosistemov, povzro─Źijo motnje v prehranskih omre┼żjih, izrinejo avtohtone vrste in ogro┼żajo oskrbo s hrano in vodo. (Mato┼íevi─ç, 2013). Vzroke za pove─Źevanje vnosa tujerodnih organizmov gre iskati predvsem v globaliziranem svetu in mo─Źno pove─Źanem pretoku dobrin ter ljudi med celinami. Ve─Źina vne┼íenih organizmov le malo vpliva na novo okolje v katerem se pojavi, nekateri pa povzro─Źijo pomembno ┼íkodo na rastlinah in okolju ter imajo katastrofalne u─Źinke na biodiverziteto.

Pu┼ípanova ve┼í─Źa (Cydalima perspectalis) izvira iz vla┼żnih subtropskih podro─Źij vzhodne Azije, Indije, Kitajske, Koreje in ruskega daljnega vzhoda (Mally, 2010). Leta 2006 je bila prvi─Ź vne┼íena v Nem─Źijo, leta 2007 v ┼ávico in na Nizozemsko. Leta 2008 so jo prvi─Ź opazili v Veliki Britaniji, Franciji in Avstriji (Mally, 2010). Leta 2009 je bila zaznana v okolici Gradca (Avstrija), od kjer se je raz┼íirila v Slovenijo. Pri nas je bila prvi─Ź potrjena leta 2011 v Klju─Źarovcih v Pomurju. Istega leta so jo na┼íli tudi na Mad┼żarskem, v Romuniji, na ─îe┼íkem, Tur─Źiji ter v Italiji in na Iberskem polotoku (Peterlin 2015). Domneva se, da je bila v Evropo prvi─Ź vne┼íena s sadikami iz Kitajske (Seljak, 2012).

Li─Źinke pu┼ípanove ve┼í─Źe ob┼żirajo liste drobnolistnega pu┼ípana (Buxus microphylla), navadnega pu┼ípana (Buxus sempervirens) in Buxus sinica (Seljak, 2012). Ker v Aziji povzro─Źa veliko ┼íkodo, je njena ekologija dobro raziskana, obstajajo tudi podatki o kemi─Źnem varstvu, biolo┼íkem varstvu z uporabo entomopatogenih ogor─Źic ter uporabo feromonov (Mally, 2010). Velikost populacije in ┼íirjenje je odvisno od vremenskih razmer in prisotnosti pu┼ípana v vrtovih, ali v naravi. Trenutno je najpomembnej┼íi ┼íkodljivec na pu┼ípanu (Peterlin, 2015).

RAZVOJNI KROG IN OPIS ORGANIZMA

Razvojni krog od jaj─Źeca do metulja traja pri 20┬░C okoli 40 dni. Na leto razvije do 5 rodov (Peterlin, 2015). V Evropi ima letno dve do tri generacije (Mato┼íevi─ç, 2013), pri nas so bili v ustreznih razmerah ┼że potrjeni tudi ┼ítirje rodovi v enem letu (Peterlin, 2015).

Jaj─Źeca so bledo rumene barve, velika 1 mm. Samica jih najpogosteje odlo┼żi na spodnjo stran listov, kjer jih te┼żko opazimo. Po nekaj dneh se iz jaj─Źec izle┼żejo gosenice. Te so v mladosti vzdol┼żno progaste, fluorescentno zelene in ─Źrne barve, s ─Źrno glavo in ─Źrnimi pikami. S─Źasoma postanejo rjavkaste. Zrastejo do 4 cm. Hranijo se z listi pu┼ípana (rod Buxus), medtem ko v domovini napadajo tudi druge rastline. Ena gosenica poje tekom svojega razvoja do 45 listov, na enem grmu pa se pojavi do 100 gosenic. Grm pu┼ípana v povpre─Źju uni─Źijo v 5 do 7-ih dneh. V primeru mo─Źnega napada grm ostane brez listov in vej, rastlina propade. Gosenice na grmih tvorijo zapredke podobne paj─Źevini. Ko je zrelostno ┼żretje zaklju─Źeno, se zabubijo (Peterlin, 2015).

Prezimijo v stadiju bube (Petrlin, 2015), ─Źeprav nekateri viri navajajo prezimovanje v stadiju gosenice (Seljak, 2012). Buba v dol┼żino meri med 1,5 in 2 cm, sprva je zelene barve s temnimi vzdol┼żnimi progami, ki pozneje postanejo rjave. Bube najdemo skrite med listi in vejicami (Peterlin, 2015).

Odrasla ve┼í─Źa se pojavlja od aprila do septembra. Metulj─Źki so veliki od 3 do 4 cm, umazano bele barve, robovi kril pa so temnej┼íe rjavo obarvani. S starostjo se telo ve┼í─Źe obarva rjavo. Metulj─Źki so dobri letalci, vendar ne letijo dale─Ź (Peterlin, 2015). Letno z ve─Ź generacijami se lahko raz┼íiri do 5 km dale─Ź (Mato┼íevi─ç, 2013). Metulj─Źki so aktivni podnevi in pono─Źi (Peterlin, 2015).

Veliko odli─Źnih fotografij pu┼ípanove ve┼í─Źe v vseh razvojnih stadijih najdete na spodnji povezavi:

http://www.lepiforum.de/lepiwiki.pl?Cydalima_Perspectalis

ŠKODA

┼ákodo povzro─Źajo gosenice, ki se hranijo z listi in mladimi poganjki. Ko teh zmanjka, napadejo tudi olesenele veje. Lahko po┼żrejo grm v celoti. Mo─Źno napadene rastline se te┼żko obrastejo in lahko propadejo (Peterlin, 2015).

Metulj─Źki se pojavijo v maju in juniju ter v avgustu, gosenice pa opa┼żamo od marca do oktobra. Najprej opazimo delno objeden epidermis lista in kasneje cele liste ter poganjke. Na grmih opazimo ekskremente in zna─Źilno paj─Źevino (Mato┼íevi─ç, 2013).

VARSTVO

Najbolj┼ía je preventiva. Rastline redno pregledujemo, predvsem sredino grmov, kjer se gosenice najprej pojavijo in ukrepamo, ko jih opazimo. Gosenice lahko odstranjujemo ro─Źno. Najpomembnej┼íi naravni sovra┼żnik so ptice (Peterlin, 2015), ─Źeprav te nerade letijo na pu┼ípan, zaradi njegove toksi─Źnosti (Mato┼íevi─ç, 2013). U─Źinkovite so entomopatogene ogor─Źice vrste Steinernema carpocapsae (Peterlin, 2015) ter pripravki na osnovi Bacillus thuringiensis. V manj┼íih vrtovih se poleg ro─Źnega pobiranja li─Źink omenja ┼íe stresanje grmov in oblivanje z vodo (Mato┼íevi─ç, 2013).

Registriranih insekticidov za varstvo pred pu┼ípanovo ve┼í─Źo v Sloveniji ni. Tuja literatura navaja, da proti gosenicam delujejo sredstva na osnovi deltametrina, acetamiprida, piretrina, tiakloprida ter tiametoksama. Tretiranje z insekticidi je smiselno opraviti zgodaj, ko opazimo prve gosenice in je ┼íkoda ┼íe majhna. Uporabimo ┼íkropilnice z mo─Źnim pritiskom, da ┼íkropivo dobro prodre v notranjost grmov. Ker ima ┼íkodljivec ve─Ź rodov letno, je potrebno ┼íkropljenja ponavljati. Nobeno sredstvo ne zagotavlja dolgotrajnega varstva. Mo─Źno po┼íkodovane grme uni─Źimo s se┼żigom, ali jih zakopljemo v zemljo (Peterlin, 2015).

ZAKLJU─îEK

V letu 2015 je pu┼ípanova ve┼í─Źa povzro─Źala veliko ┼íkode v ve─Źjem delu Slovenije. Pu┼ípan je pri nas ┼íiroko raz┼íirjen predvsem kot parkovna rastlina, raste pa tudi avtohtono v naravi (Peterlin, 2015). Problem predstavlja uni─Źenje starih rastlin z dru┼żinsko tradicijo. V prihodnosti bo potrebno veliko pozornosti posvetiti pravo─Źasnemu zatiranju li─Źink pu┼ípanove ve┼í─Źe, dobro raziskati njeno ekologijo in predvsem natan─Źneje definirati na─Źin prezimovanja in pojav prvih gosenic. Le na ta na─Źin bomo lahko razvili u─Źinkovite strategije zatiranja ┼íkodljivca. Potrebno bo tudi registrirati pripravke za kemi─Źno varstvo pred ┼íkodljivcem in raziskati mo┼żnosti vnosa naravnih sovra┼żnikov.

LITERATURA

Rje se na ─Źebulnicah pojavljajo povsod, kjer le te rastejo. Povzro─Źajo znatno ┼íkodo na ─Źebuli (Allium cepa), poru (A. porrum), ─Źesnu (A. sativum) ter drobnjaku (A. schoenoprasum). Med ostalimi gostitelji navedimo ┼íe divji por (A. ampeloprasum). Patogena gliva je v naravi zastopana v genetsko razli─Źnih podskupinah, tako rja v enem delu sveta ni enaka rji na neki drugi celini. Primer: V Evropi rja ─Źebulnic povzro─Źa veliko ┼íkodo na poru, medtem ko v Ameriki na tej rastlinski vrsti ne povzro─Źa omembe vredne ┼íkode, a mo─Źno prizadane ─Źesen. V letu 2014 smo na Primorskem opazili ve─Źji pojav rje ─Źebulnic┬ána ─Źesnu. V nekaterih primerih je bil posevek mo─Źno prizadet. V letu 2015 so bila znamenja bolezni na posevku ─Źesna opa┼żena ┼że v marcu. V slednjem primeru pri sajenju ni bil upo┼ítevan kolobar. V tokratnem ─Źlanku bomo bolezen podrobneje spoznali in si ogledali mo┼żne na─Źine varstva.

Mo─Źno prizadet posevek ─Źesna (slika levo). Bolezenska znamenja na listu ─Źesna (slika desno):

 

SISTEMATIKA, MORFOLOGIJA IN RAZVOJNI KROG GLIVE

Rja ─Źebulnic, ali ─Źesnova rja, oziroma ─Źebulna rja spada med prostotrosnice (deblo Basidiomycota), pri katerih trosi nastajajo eksogeno, na strukturi, ki ji re─Źemo bazidij. Nadalje jo uvr┼í─Źamo v red Uredinales (rje). Ta red oblikuje dva ali ve─Ź tipov trosov, in sicer ecidiospore, uredospore (te ┼íirijo bolezen), televtospore (prezimitveni trosi) ter bazidiospore (spolno razmno┼żevanje). Rje so obligatni paraziti, kar pomeni, da za pre┼żivetje┬áobvezno potrebujejo rastlinskega gostitelja. Veljajo za eno najbolj uni─Źujo─Źih rastlinskih bolezni, rod Puccinia pa je med njimi najve─Źji in najbolj destruktiven.

Puccinia allii je makrocikli─Źna rja, kar pomeni, da ima popoln razvojni krog, torej tvori vse ┼ítiri tipe trosov. Nekateri izolati pa imajo nepopoln razvojni krog, brez tvorbe piknidijev in ecidiospor.┬áUredospore so enoceli─Źne,┬ásvetlo oran┼żne barve in velike 23 – 39├Ś20 – 24 um.┬áTelevtospore so temno rjave in se pojavljajo kasneje kot uredospore. Velike so med 28 – 45├Ś20 – 26 um. Piknidiji in ecidiospore se razvijejo le na nekaterih gostiteljih, kot sta drobnjak in zimski luk (Allium fistulosum). Zaradi razlik med izolati je bil patogen tekom let uvr┼í─Źem v ve─Ź rodov in vrst. Ti so: Puccinia allii, P. porri, P.mixta, P. blasdalei, Uromyces ambiguous, U. duris. Danes izolate, ki se pojavljajo na ─Źesnu, poru in drobnjaku,┬ávse┬áuvr┼í─Źamo v vrsto Puccinia allii, katera se smatra kot kompleks vrst. Znotraj vrste se pojavlja fiziolo┼íka specializacija, kjer┬áevropski izolati iz pora┬áne┬ánapadajo ─Źebule in drobnjaka, ameri┼íki izolati iz ─Źesna pa ne napadajo drobnjaka.

Vir inokuluma za spomladi posejane ─Źebulice so prezimni posevki. Gliva postane aktivna junija, v toplej┼íih letih┬á┼że konec maja in je aktivna do jesenskega, oziroma zimskega mraza. Vir oku┼żb so lahko tudi plevelne ─Źebulnice. Primarno oku┼żbo opravijo uredospore, ki se na ve─Źje razdalje ┼íirijo z vetrom. Optimalni pogoji za┬áoku┼żbo so temperature okoli 15┬░C in 4-urna 100 % omo─Źenost lista. Gliva je aktivna pri temperaturah med 10 in 24┬░C. Njen razvoj je hitrej┼íi na raslinah, ki rastejo v tleh z visoko vsebnostjo du┼íika in pomanjkanjem kalija. Gliva ni sposobna pre┼żivetja v tleh.

BOLEZENSKA ZNAMENJA

Prva bolezenska znamenja se pojavijo v obliki majhnih (1 – 2 mm velikih) pik in peg nepravilne oblike ter bele, ali svetlo rjave barve. Pege se kasneje pove─Źajo (3 – 5 mm), oblikujejo se zna─Źilni svetlo oran┼żni pra┼ínati kup─Źki (slika levo), ki nastanejo na zgornji in spodnji strani listov. Iz njih se spro┼í─Źajo oran┼żne pra┼ínate uredospore. Okoli pra┼ínatih kup─Źkov se lahko pojavijo kloroti─Źni haloji. Rja se najprej pojavi na starej┼íih listih in se kasneje raz┼íiri na mlaj┼íe. Mo─Źno oku┼żeni listi so lahko povsem prekriti s pegami, bledijo, kasneje porjavijo, se posu┼íijo in odmrejo. Oku┼żene rastline so po velikosti manj┼íe, manj┼íi je pridelek. Pri ─Źesnu prihaja do zastajanja rasti┬ácelotnih rastlin, vklju─Źno s ─Źebulico. Pri spravilu pridelka so ─Źebulice oku┼żenega ─Źesna slabe kvalitete, ┼íibke, zunanji stroki so lo─Źeni od ostalega┬ádela ─Źebulice. Tak pridelek se slabo skladi┼í─Źi. Pozna oku┼żba s televtosporami se ka┼że kot temno rjavi do ─Źrni kup─Źki na oku┼żenih listih.

VARSTVO

┼áirok kolobar zmanj┼ía pritisk bolezni,┬ázato je zelo pomembno, da se ga poslu┼żujemo.┬áIz posevkov┬áredno odstranjujemo plevelne ─Źebulnice, oku┼żene rastlinske ostanke pa zaorjemo. Izogibamo se┬ázaporednemu sejanju gostiteljskih rastlin na isto zemlji┼í─Źe (─Źesen – por – ─Źebula…). Pri poru lahko sadimo odporne sorte.┬áKemi─Źno varstvo┬ásestavljajo redna ┼íkropljenja s fungicidi. Z varstvom pri─Źnemo takoj, ko opazimo prva znamenja bolezni. Pomembno je, da fungicid dose┼że vse dele rastline. Proti glivi delujejo aktivne snovi iz skupin morfolinov, ali triazolov.┬áV Sloveniji so za ta namen registrirani tudi nekateri strobilurinski pripravki, recimo azoksistrobin, pa iprodion, bakreni pripravki, folpet, mankozeb, metalaksil-M, ciprodinil ter fludioksonil.┬áOstale aktivne snovi, ki delujejo proti glivi so ┼íe: bitertanol, klorotalonil, ciprokonazol, difenokonazol, fenpropimorf, heksakonazol, maneb, mankozeb, propikonazol, tebukonazol, triadimefon in triadimenol.┬áIzmed alternativnih na─Źinov varstva omenimo ┼íe ‘intercropping’, pri katerem med ─Źesen, ali por posejemo podzemno deteljo (Trifolium subterraneum). Ta bistveno vpliva na zmanj┼íanje ┼ítevila tripsov, delno pa zmanj┼ía tudi obseg pojavljanja rje. Kvaliteta pridelka je bolj┼ía, toda zmanj┼ía se koli─Źina pridelka na hektar povr┼íine.

    

Viri in nadaljnje informacije:

Viri slik:

Page 1 of 1412345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin