Fitomedicina

Gosenica pu┼ípanove ve┼í─Źe in zna─Źilne po┼íkodbe na listih pu┼ípana.

Vnos tujerodnih organizmov v Slovenijo se v zadnjih desetletjih eksponentno pove─Źuje. V zadnji dekadi (2001 ÔÇô 2010) je bilo zabele┼żenih 60 novih tujerodnih fitofagnih vrst insektov in pr┼íic. To je dvakrat ve─Ź kot v prej┼ínji dekadi (1991 ÔÇô 2000) in kar ┼íestkrat ve─Ź kot v letih 1981 ÔÇô 1990 (Seljak, 2012). Tujerodni organizmi lahko pomembeno vplivajo na delovanje ekosistemov, povzro─Źijo motnje v prehranskih omre┼żjih, izrinejo avtohtone vrste in ogro┼żajo oskrbo s hrano in vodo. (Mato┼íevi─ç, 2013). Vzroke za pove─Źevanje vnosa tujerodnih organizmov gre iskati predvsem v globaliziranem svetu in mo─Źno pove─Źanem pretoku dobrin ter ljudi med celinami. Ve─Źina vne┼íenih organizmov le malo vpliva na novo okolje v katerem se pojavi, nekateri pa povzro─Źijo pomembno ┼íkodo na rastlinah in okolju ter imajo katastrofalne u─Źinke na biodiverziteto.

Pu┼ípanova ve┼í─Źa (Cydalima perspectalis) izvira iz vla┼żnih subtropskih podro─Źij vzhodne Azije, Indije, Kitajske, Koreje in ruskega daljnega vzhoda (Mally, 2010). Leta 2006 je bila prvi─Ź vne┼íena v Nem─Źijo, leta 2007 v ┼ávico in na Nizozemsko. Leta 2008 so jo prvi─Ź opazili v Veliki Britaniji, Franciji in Avstriji (Mally, 2010). Leta 2009 je bila zaznana v okolici Gradca (Avstrija), od kjer se je raz┼íirila v Slovenijo. Pri nas je bila prvi─Ź potrjena leta 2011 v Klju─Źarovcih v Pomurju. Istega leta so jo na┼íli tudi na Mad┼żarskem, v Romuniji, na ─îe┼íkem, Tur─Źiji ter v Italiji in na Iberskem polotoku (Peterlin 2015). Domneva se, da je bila v Evropo prvi─Ź vne┼íena s sadikami iz Kitajske (Seljak, 2012).

Li─Źinke pu┼ípanove ve┼í─Źe ob┼żirajo liste drobnolistnega pu┼ípana (Buxus microphylla), navadnega pu┼ípana (Buxus sempervirens) in Buxus sinica (Seljak, 2012). Ker v Aziji povzro─Źa veliko ┼íkodo, je njena ekologija dobro raziskana, obstajajo tudi podatki o kemi─Źnem varstvu, biolo┼íkem varstvu z uporabo entomopatogenih ogor─Źic ter uporabo feromonov (Mally, 2010). Velikost populacije in ┼íirjenje je odvisno od vremenskih razmer in prisotnosti pu┼ípana v vrtovih, ali v naravi. Trenutno je najpomembnej┼íi ┼íkodljivec na pu┼ípanu (Peterlin, 2015).

RAZVOJNI KROG IN OPIS ORGANIZMA

Razvojni krog od jaj─Źeca do metulja traja pri 20┬░C okoli 40 dni. Na leto razvije do 5 rodov (Peterlin, 2015). V Evropi ima letno dve do tri generacije (Mato┼íevi─ç, 2013), pri nas so bili v ustreznih razmerah ┼że potrjeni tudi ┼ítirje rodovi v enem letu (Peterlin, 2015).

Jaj─Źeca so bledo rumene barve, velika 1 mm. Samica jih najpogosteje odlo┼żi na spodnjo stran listov, kjer jih te┼żko opazimo. Po nekaj dneh se iz jaj─Źec izle┼żejo gosenice. Te so v mladosti vzdol┼żno progaste, fluorescentno zelene in ─Źrne barve, s ─Źrno glavo in ─Źrnimi pikami. S─Źasoma postanejo rjavkaste. Zrastejo do 4 cm. Hranijo se z listi pu┼ípana (rod Buxus), medtem ko v domovini napadajo tudi druge rastline. Ena gosenica poje tekom svojega razvoja do 45 listov, na enem grmu pa se pojavi do 100 gosenic. Grm pu┼ípana v povpre─Źju uni─Źijo v 5 do 7-ih dneh. V primeru mo─Źnega napada grm ostane brez listov in vej, rastlina propade. Gosenice na grmih tvorijo zapredke podobne paj─Źevini. Ko je zrelostno ┼żretje zaklju─Źeno, se zabubijo (Peterlin, 2015).

Prezimijo v stadiju bube (Petrlin, 2015), ─Źeprav nekateri viri navajajo prezimovanje v stadiju gosenice (Seljak, 2012). Buba v dol┼żino meri med 1,5 in 2 cm, sprva je zelene barve s temnimi vzdol┼żnimi progami, ki pozneje postanejo rjave. Bube najdemo skrite med listi in vejicami (Peterlin, 2015).

Odrasla ve┼í─Źa se pojavlja od aprila do septembra. Metulj─Źki so veliki od 3 do 4 cm, umazano bele barve, robovi kril pa so temnej┼íe rjavo obarvani. S starostjo se telo ve┼í─Źe obarva rjavo. Metulj─Źki so dobri letalci, vendar ne letijo dale─Ź (Peterlin, 2015). Letno z ve─Ź generacijami se lahko raz┼íiri do 5 km dale─Ź (Mato┼íevi─ç, 2013). Metulj─Źki so aktivni podnevi in pono─Źi (Peterlin, 2015).

Veliko odli─Źnih fotografij pu┼ípanove ve┼í─Źe v vseh razvojnih stadijih najdete na spodnji povezavi:

http://www.lepiforum.de/lepiwiki.pl?Cydalima_Perspectalis

ŠKODA

┼ákodo povzro─Źajo gosenice, ki se hranijo z listi in mladimi poganjki. Ko teh zmanjka, napadejo tudi olesenele veje. Lahko po┼żrejo grm v celoti. Mo─Źno napadene rastline se te┼żko obrastejo in lahko propadejo (Peterlin, 2015).

Metulj─Źki se pojavijo v maju in juniju ter v avgustu, gosenice pa opa┼żamo od marca do oktobra. Najprej opazimo delno objeden epidermis lista in kasneje cele liste ter poganjke. Na grmih opazimo ekskremente in zna─Źilno paj─Źevino (Mato┼íevi─ç, 2013).

VARSTVO

Najbolj┼ía je preventiva. Rastline redno pregledujemo, predvsem sredino grmov, kjer se gosenice najprej pojavijo in ukrepamo, ko jih opazimo. Gosenice lahko odstranjujemo ro─Źno. Najpomembnej┼íi naravni sovra┼żnik so ptice (Peterlin, 2015), ─Źeprav te nerade letijo na pu┼ípan, zaradi njegove toksi─Źnosti (Mato┼íevi─ç, 2013). U─Źinkovite so entomopatogene ogor─Źice vrste Steinernema carpocapsae (Peterlin, 2015) ter pripravki na osnovi Bacillus thuringiensis. V manj┼íih vrtovih se poleg ro─Źnega pobiranja li─Źink omenja ┼íe stresanje grmov in oblivanje z vodo (Mato┼íevi─ç, 2013).

Registriranih insekticidov za varstvo pred pu┼ípanovo ve┼í─Źo v Sloveniji ni. Tuja literatura navaja, da proti gosenicam delujejo sredstva na osnovi deltametrina, acetamiprida, piretrina, tiakloprida ter tiametoksama. Tretiranje z insekticidi je smiselno opraviti zgodaj, ko opazimo prve gosenice in je ┼íkoda ┼íe majhna. Uporabimo ┼íkropilnice z mo─Źnim pritiskom, da ┼íkropivo dobro prodre v notranjost grmov. Ker ima ┼íkodljivec ve─Ź rodov letno, je potrebno ┼íkropljenja ponavljati. Nobeno sredstvo ne zagotavlja dolgotrajnega varstva. Mo─Źno po┼íkodovane grme uni─Źimo s se┼żigom, ali jih zakopljemo v zemljo (Peterlin, 2015).

ZAKLJU─îEK

V letu 2015 je pu┼ípanova ve┼í─Źa povzro─Źala veliko ┼íkode v ve─Źjem delu Slovenije. Pu┼ípan je pri nas ┼íiroko raz┼íirjen predvsem kot parkovna rastlina, raste pa tudi avtohtono v naravi (Peterlin, 2015). Problem predstavlja uni─Źenje starih rastlin z dru┼żinsko tradicijo. V prihodnosti bo potrebno veliko pozornosti posvetiti pravo─Źasnemu zatiranju li─Źink pu┼ípanove ve┼í─Źe, dobro raziskati njeno ekologijo in predvsem natan─Źneje definirati na─Źin prezimovanja in pojav prvih gosenic. Le na ta na─Źin bomo lahko razvili u─Źinkovite strategije zatiranja ┼íkodljivca. Potrebno bo tudi registrirati pripravke za kemi─Źno varstvo pred ┼íkodljivcem in raziskati mo┼żnosti vnosa naravnih sovra┼żnikov.

LITERATURA

Rje se na ─Źebulnicah pojavljajo povsod, kjer le te rastejo. Povzro─Źajo znatno ┼íkodo na ─Źebuli (Allium cepa), poru (A. porrum), ─Źesnu (A. sativum) ter drobnjaku (A. schoenoprasum). Med ostalimi gostitelji navedimo ┼íe divji por (A. ampeloprasum). Patogena gliva je v naravi zastopana v genetsko razli─Źnih podskupinah, tako rja v enem delu sveta ni enaka rji na neki drugi celini. Primer: V Evropi rja ─Źebulnic povzro─Źa veliko ┼íkodo na poru, medtem ko v Ameriki na tej rastlinski vrsti ne povzro─Źa omembe vredne ┼íkode, a mo─Źno prizadane ─Źesen. V letu 2014 smo na Primorskem opazili ve─Źji pojav rje ─Źebulnic┬ána ─Źesnu. V nekaterih primerih je bil posevek mo─Źno prizadet. V letu 2015 so bila znamenja bolezni na posevku ─Źesna opa┼żena ┼że v marcu. V slednjem primeru pri sajenju ni bil upo┼ítevan kolobar. V tokratnem ─Źlanku bomo bolezen podrobneje spoznali in si ogledali mo┼żne na─Źine varstva.

Mo─Źno prizadet posevek ─Źesna (slika levo). Bolezenska znamenja na listu ─Źesna (slika desno):

 

SISTEMATIKA, MORFOLOGIJA IN RAZVOJNI KROG GLIVE

Rja ─Źebulnic, ali ─Źesnova rja, oziroma ─Źebulna rja spada med prostotrosnice (deblo Basidiomycota), pri katerih trosi nastajajo eksogeno, na strukturi, ki ji re─Źemo bazidij. Nadalje jo uvr┼í─Źamo v red Uredinales (rje). Ta red oblikuje dva ali ve─Ź tipov trosov, in sicer ecidiospore, uredospore (te ┼íirijo bolezen), televtospore (prezimitveni trosi) ter bazidiospore (spolno razmno┼żevanje). Rje so obligatni paraziti, kar pomeni, da za pre┼żivetje┬áobvezno potrebujejo rastlinskega gostitelja. Veljajo za eno najbolj uni─Źujo─Źih rastlinskih bolezni, rod Puccinia pa je med njimi najve─Źji in najbolj destruktiven.

Puccinia allii je makrocikli─Źna rja, kar pomeni, da ima popoln razvojni krog, torej tvori vse ┼ítiri tipe trosov. Nekateri izolati pa imajo nepopoln razvojni krog, brez tvorbe piknidijev in ecidiospor.┬áUredospore so enoceli─Źne,┬ásvetlo oran┼żne barve in velike 23 – 39├Ś20 – 24 um.┬áTelevtospore so temno rjave in se pojavljajo kasneje kot uredospore. Velike so med 28 – 45├Ś20 – 26 um. Piknidiji in ecidiospore se razvijejo le na nekaterih gostiteljih, kot sta drobnjak in zimski luk (Allium fistulosum). Zaradi razlik med izolati je bil patogen tekom let uvr┼í─Źem v ve─Ź rodov in vrst. Ti so: Puccinia allii, P. porri, P.mixta, P. blasdalei, Uromyces ambiguous, U. duris. Danes izolate, ki se pojavljajo na ─Źesnu, poru in drobnjaku,┬ávse┬áuvr┼í─Źamo v vrsto Puccinia allii, katera se smatra kot kompleks vrst. Znotraj vrste se pojavlja fiziolo┼íka specializacija, kjer┬áevropski izolati iz pora┬áne┬ánapadajo ─Źebule in drobnjaka, ameri┼íki izolati iz ─Źesna pa ne napadajo drobnjaka.

Vir inokuluma za spomladi posejane ─Źebulice so prezimni posevki. Gliva postane aktivna junija, v toplej┼íih letih┬á┼że konec maja in je aktivna do jesenskega, oziroma zimskega mraza. Vir oku┼żb so lahko tudi plevelne ─Źebulnice. Primarno oku┼żbo opravijo uredospore, ki se na ve─Źje razdalje ┼íirijo z vetrom. Optimalni pogoji za┬áoku┼żbo so temperature okoli 15┬░C in 4-urna 100 % omo─Źenost lista. Gliva je aktivna pri temperaturah med 10 in 24┬░C. Njen razvoj je hitrej┼íi na raslinah, ki rastejo v tleh z visoko vsebnostjo du┼íika in pomanjkanjem kalija. Gliva ni sposobna pre┼żivetja v tleh.

BOLEZENSKA ZNAMENJA

Prva bolezenska znamenja se pojavijo v obliki majhnih (1 – 2 mm velikih) pik in peg nepravilne oblike ter bele, ali svetlo rjave barve. Pege se kasneje pove─Źajo (3 – 5 mm), oblikujejo se zna─Źilni svetlo oran┼żni pra┼ínati kup─Źki (slika levo), ki nastanejo na zgornji in spodnji strani listov. Iz njih se spro┼í─Źajo oran┼żne pra┼ínate uredospore. Okoli pra┼ínatih kup─Źkov se lahko pojavijo kloroti─Źni haloji. Rja se najprej pojavi na starej┼íih listih in se kasneje raz┼íiri na mlaj┼íe. Mo─Źno oku┼żeni listi so lahko povsem prekriti s pegami, bledijo, kasneje porjavijo, se posu┼íijo in odmrejo. Oku┼żene rastline so po velikosti manj┼íe, manj┼íi je pridelek. Pri ─Źesnu prihaja do zastajanja rasti┬ácelotnih rastlin, vklju─Źno s ─Źebulico. Pri spravilu pridelka so ─Źebulice oku┼żenega ─Źesna slabe kvalitete, ┼íibke, zunanji stroki so lo─Źeni od ostalega┬ádela ─Źebulice. Tak pridelek se slabo skladi┼í─Źi. Pozna oku┼żba s televtosporami se ka┼że kot temno rjavi do ─Źrni kup─Źki na oku┼żenih listih.

VARSTVO

┼áirok kolobar zmanj┼ía pritisk bolezni,┬ázato je zelo pomembno, da se ga poslu┼żujemo.┬áIz posevkov┬áredno odstranjujemo plevelne ─Źebulnice, oku┼żene rastlinske ostanke pa zaorjemo. Izogibamo se┬ázaporednemu sejanju gostiteljskih rastlin na isto zemlji┼í─Źe (─Źesen – por – ─Źebula…). Pri poru lahko sadimo odporne sorte.┬áKemi─Źno varstvo┬ásestavljajo redna ┼íkropljenja s fungicidi. Z varstvom pri─Źnemo takoj, ko opazimo prva znamenja bolezni. Pomembno je, da fungicid dose┼że vse dele rastline. Proti glivi delujejo aktivne snovi iz skupin morfolinov, ali triazolov.┬áV Sloveniji so za ta namen registrirani tudi nekateri strobilurinski pripravki, recimo azoksistrobin, pa iprodion, bakreni pripravki, folpet, mankozeb, metalaksil-M, ciprodinil ter fludioksonil.┬áOstale aktivne snovi, ki delujejo proti glivi so ┼íe: bitertanol, klorotalonil, ciprokonazol, difenokonazol, fenpropimorf, heksakonazol, maneb, mankozeb, propikonazol, tebukonazol, triadimefon in triadimenol.┬áIzmed alternativnih na─Źinov varstva omenimo ┼íe ‘intercropping’, pri katerem med ─Źesen, ali por posejemo podzemno deteljo (Trifolium subterraneum). Ta bistveno vpliva na zmanj┼íanje ┼ítevila tripsov, delno pa zmanj┼ía tudi obseg pojavljanja rje. Kvaliteta pridelka je bolj┼ía, toda zmanj┼ía se koli─Źina pridelka na hektar povr┼íine.

    

Viri in nadaljnje informacije:

Viri slik:

Bol┼íice (Hemiptera: Psylloidea) so majhna skupina fitofagnih ┼żu┼żelk, ki se prehranjujejo z rastlinskim sokom. Navadno se hranijo le na enem gostitelju. Danes so┬árazporejene v ┼íest dru┼żin, ena manj┼íih je Homotomidae, v katero je na celem svetu uvr┼í─Źenih 80 vrst. Vse so hranijo na gostiteljih dru┼żine Moraceae, predvsem na rodu Ficus. Smokvina bol┼íica (Homotoma ficus) se hrani na figi.

Smokvina bol┼íica se v nasadih fig v ve─Źjem ┼ítevilu pojavlja le ob─Źasno. Li─Źinke, ki se hranijo na listih, lahko povzro─Źijo nekaj ┼íkode, vendar vrste ne smatramo kot ekonomsko pomembno. Vseeno obstajajo poro─Źila o ekonomski ┼íkodi zaradi hranjenja li─Źink in odraslih osebkov na listih ter v─Źasih na plodovih ter zaradi tvorbe sajaste plesni na medeni rosi, ki jo izlo─Źajo tako li─Źinke kot tudi odrasle ┼żu┼żelke. Sajasta plesen omejuje fotosintezo ter respiracijo na prizadetih rastlinah, zaradi izgleda pa┬ázmanj┼íuje tr┼żno vrednost pridelka.

 

Odrasli osebki so po levitvi svetlo zeleni, kasneje nekoliko potemnijo v svetlo zeleno rjavkasto barvo. Mo┼íki osebki merijo v dol┼żino 3,25 do 3,55 mm, sami─Źke od 3,50 do 3,80 mm. Li─Źinke prvega razvojnega stadija so rumene barve s svetlo rde─Źimi o─Źmi in temno rjavimi nogami. Li─Źinke petega razvojnega stadija so svetlo zelene, telo na gosto prekrivajo enostavne sete, v dol┼żino merijo okoli 2,5 mm.

Vrsta je ┼íiroko raz┼íirjena in pogosta v jugozahodni Sloveniji. Seljak (2006) poro─Źa o najdbah ┼żu┼żelke v Gori┼íkih Brdih (Kozana), na obali (Strunjan), na Gori┼íkem (Kromberk, Nova Gorica), v So┼íki dolini (Kanal, Most na So─Źi) ter na Krasu (Brje pri Komnu). Najdba, na podlagi katere je nastal pri─Źujo─Źi ─Źlanek in pripadajo─Źe fotografije pa prihaja iz Huma v Gori┼íkih Brdih. Izven Slovenije se smokvina bol┼íica pojavlja prakti─Źno povsod kjer raste figa, tako v Mediteranu, kot na Bi┼żnjem Vzhodu. Skupaj z gostiteljem je bila vne┼íena v nekatere dr┼żave, kjer fig prej niso poznali, recimo v Veliko Britanijo in ┼ávico. Opa┼żena je bila tudi v Kaliforniji v ZDA.

Li─Źinke petega razvojnega stadija se hranijo ob listnih ┼żilah na spodnji strani lista (slika levo). Desno pove─Źana li─Źinka petega razvojnega stadija (slika desno):

 

Smokvina bol┼íica ima eno generacijo letno. Prezimi v stadiju jaj─Źeca na gostiteljski rastlini. Pojav posameznih razvojnih stadijev je povezan s temperaturami, oziroma z geografsko lego. Prve li─Źinke se izlegajo konec marca. Larve prvega in drugega stadija so skrite pod luskolisti brstov, od tretje faze naprej so li─Źinke razporejene na obeh straneh listnih ┼żil na spodnji strani lista. Larve tretjega razvojnega stadija se pojavijo konec aprila. Med hranjenjem larve izlo─Źajo medeno roso, ki je zavita v vosek, katerega na listih najdemo v obliki kapljic. Prvi odrasli osebki se pojavijo konec maja. Poleti (julij, avgust) odrasle osebke najdemo predvsem na spodnji strani listov v bli┼żini listnih ┼żil. Razmno┼żevanje poteka konec avgusta in v za─Źetku septembra, jaj─Źeca izlega od druge polovice septembra naprej in jih najdemo v manj┼íih gru─Źah v razpokah na lesu v bli┼żini listnih brstov.

Bol┼íica┬ápreko poletja ve─Źinoma┬áostaja na figi, ─Źeprav poro─Źila iz Krimskega polotoka omenjajo migracijo odraslih osebkov na iglavce, hrast, divji kostanj, glog ter datelj. Srbske raziskave so pokazale, da bol┼íica poleti ve─Źinoma ostaja na figah, kjer se zadr┼żuje predvsem na son─Źnih, ju┼żnih in jugozahodnih delih kro┼ínje.

Izmed naravnih sovra┼żnikov se omenjajo predatorske stenice, kot je Malacocoris chlorizans (Heteroptera: Miridae) ter Orius minutus (Heteroptera: Anthocoridae), ki se prehranjuje z jaj─Źeci.

Viri:

  • JERINI─ć-PRODANIVI─ć D. 2011. The First Finding of The Fig Psylla Homotoma ficus L. (Hemiptera, Psylloidea, Homotomidae) in Serbia. Pestic. Phytomed. (Belgrade), 26(3), 2011, 205ÔÇô212.
  • SELJAK G. 2006. An overview of the current knowledge of jumping plant-lice of Slovenia (Hemiptera: Psylloidea). Acta Entomologica Slovenica, Ljubljana, vol. 14, ┼ít. 1: 11ÔÇô34
  • FITO-INFO: www.fito-info.si

Viri slik:

 

Page 1 of 1412345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin