Vreme

Januar je bil letos marec. No, skoraj marec, temperaturno gledano. Bil je zagotovo med najtoplejšimi januarji v zgodovini meritev temperature. Na vremenski postaji Enomarket Kojsko v Goriških brdih je s povprečjem 6,5°C zasedel drugo mesto, takoj za slavnim in ekstremno namočenim januarjem leta 2014, ki pri 7°C uživa v udobnem prestolu temperaturnih rekorderjev. Povprečje postaje za januar znaša 4,5°C. In zakaj marec, se sprašujete? Zato ker je v 80-ih na vremenski postaji ARSO v Vedrijanu marčevsko povprečje znašalo 7,9°C. Ni bilo bistveno topleje od letošnjega januarja, kajne!?

Če zime v januarju ni bilo na spregled, nas je ponovno obiskala februarja. Mesec je medtem, kot to pišemo, še v teku in najhladnejši dnevi šele prihajajo, vseeno pa nam je že ponudil kar nekaj mraza in sneženja. Obilne padavine v začetku meseca so predvsem v hribe severne Primorske prinesle debelo snežno odejo. Na Banjški planoti in v Lokovcu je padlo med 40 in 60 cm snega, snežna odeja se je nato ob občasnih padavinah še debelila, oziroma vsaj obnavljala.

Obilna snežna odeja v Gorenjem Lokovcu ter visoki zameti, ki so nastali ob pogosti burji. Ta je pihala tudi ob tokratnem obisku mrazišča. Sonce na levi sliki sije skozi fensko jasnino, sicer so iz orografske oblačnosti naletavale snežinke, burja je suh sneg dvigovala in oblikovala vedno nove zamete. Vremenske razmere so izziv za vzdrževalce cest, saj je potrebno novonastale zamete plužiti vsake dve uri, da se ohranja prevoznost cest:

 

Dno mrazišča ‘Na Dolin’ z debelo snežno odejo. Senzor meri temperaturo 1,7 m nad tlemi. Sprva je bil postavljen na višino 2 m, a se je ta razdalja od tal zmanjšala z debeljenjem snežne odeje zaradi sneženja in nanosov snega v dno kotanje z vetrom. Senzor nima radiacijskega ščita. V februarju ob jasnih dneh sonce za dve uri okoli popoldneva obsije dno mrazišča. Izmerki dnevnih temperatur so zato netočni:

 

Konec decembra smo z meritvami v Banjških mraziščih prenehali, senzorje pa smo ponovno postavili na mesta skupaj s prvim februarskim snegom. Večinoma oblačno vreme v prvi dekadi februarja ni postreglo s kaj prida mraza. V Lokovcu se je do -17°C ohladilo 4. februarja zvečer, na Banjšicah pa je bila najhladnejša noč 6. februarja, ko smo izmerili -16°C.

Na ugodne pogoje za ohlajanje smo morali čakati skoraj do sredine druge dekade meseca. 14. februarja ob polnoči se je ozračje vendarle umirilo, veter je ponehal, oblaki so se umaknili in temperature so hitro strmoglavile globoko pod ledišče. Velja sicer opozoriti, da je bila zračna masa nad našimi kraji nekoliko toplejša kot v času decemberskih rekordov. Vseeno je mirna noč z zelo nizko zračno vlažnostjo in transparentnim ozračjem omogočila novo rekordno znamko v mrazišču ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu. Na dnu mrazišča, na nadmorski višini 810 m smo zjutraj, pred sončnim vzhodom izmerili -25,5°C. Isto noč je Tmin na bližni vremenski postaji Dolgi Laz znašal -4,9°C. Razlika med temperaturo v mrazišču in izven njega je torej znašala velikih 20,6°C. Kot je razvidno iz grafa poteka temperature se je ohlajati pričelo relativno pozno, šele po polnoči, ko se je oblačnost umaknila.

Vremenska situacija nad Evropo 14. februarja zjutraj ter potek temperature v mrazišču ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu:

 

Manj ugodna za ohlajanje je bila naslednja noč na 15. februar. Čeprav jasno ozračje z nizko zračno vlago ni predstavljalo ovire, je zrak v mrazišču občasno premešala šibka burja, ki je pihala celo noč in s tem delno zavirala ohlajanje. Na vremenski postaji Dolgi Laz je v sunkih potegnilo do 30 km/h. Nad našimi kraji se je še zadrževal hladen zrak, v Dolgem Lazu je Tmin znašal -5°C. Ker je mrazišče ‘Na Dolin’ in na splošno Lokovec v dokaj neprevetreni dolini, veter ni imel večjega upliva na proces ohlajanja. Na grafu so sicer vidne motnje ohlajanja zaradi vetra, vseeno je bilo zjutraj doseženih zavidljivih -25°C.

Vremenska situacija nad Evropo 15. februarja zjutraj ter potek temperature v mrazišču ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu:

 

Noč na 16. februar je bila prav tako zanimiva, saj je ob jasnem in suhem ozračju tudi veter ponehal. Žal se je najhladnejši zrak to noč že umaknil proti vzhodu. V Dolgem Lazu je bilo zjutraj le -3°C, v mrazišču pa se je ohladilo le še do -18,5°C. Je pa noč bila zanimiva iz vidika trajanja inverzije. Temperaturni obrat se je v mrazišču namreč ohranjal kar 15 ur, od 17h popoldne do 9h zjutraj naslednjega dne.

 

Mrazišče na Banjšicah tokrat ni postreglo z novim rekordom. V noči na 14. februar se je ohladilo le do -20,5°C, bližnja vremenska postaja v Okroglem je medtem zabeležila -5,1°C. Nekoliko toplejša zračna masa kot ob decembrskem rekordu, ko smo izmerili -24°C, ima kot kaže velik vpliv na minimalno temperaturo na dnu mrazišča. Za nove rekordne izmerke, bo najbrž potreben veliko hujši mraz tudi izven mrazišča.

Široka, odprta Banjška planota je zelo izpostavljena vetrovom. Burja v noči na 15. februar je izrazito vplivala na temperaturno inverzijo v mrazišču. Jezero hladnega zraka je veter ponoči pogosto premešal, kar se lepo vidi na skokih temperature na grafu. Tmin je bil skromnih -16,5°C.

Mirno ozračje naslednjo noč je dalo stabilno inverzijo, a zaradi toplejše zračne mase pod -14,5°C ni šlo.

Grafi poteka temperature v mrazišču na Banjšicah za dneve med 14. in 16. februarjem:

   

Banjška planota pozimi ni zanimiva le iz vidika nizkih temperatur. Pomembno jo sooblikuje tudi primorska burja. Ta na vrhovih grebenov pogosto presega hitrosti 100 km/h. V dnevu s šibko do zmerno burjo smo denimo na vrhu grebena Slemena izmerili sunek 70 km/h. Burja gradi zamete, na privetrnih travnikih pogosto odnese vso snežno odejo, tako da se pokaže golo travinje, kjer se sneg odlaga, pa nastajajo debeli zameti (slika levo). Ob burji je planota večinoma izven orografske oblačnosti, v katero je zavita Dinarska pregrada. Včasih oblačnost pokrije le severne dele planote in Lokovec. Iz oblačnosti naletavajo snežinke, na drevesih nastane ivje. Pogled proti oblačni gmoti vzhodno od Banjšic je na sliki desno:

 

Snežne zavese iz orografske oblačnosti na severnem delu Banjške planote (levo). Nastajanje orografskih oblakov nad grebenom Slemena (desno). Ko se zrak ob pregradi dviga, se ohlaja. Višek vodne pare pri tem kondenzira, nastanejo oblaki. Na drugi strani pregrade se zrak spušča in segreva, vodne kapljice izhlapevajo, oblaki se posušijo:

 

Ob burji pogosto lahko občudujemo virge. Gre za padavine iz oblakov, ki ne dosežejo tal, saj se zaradi zelo suhega ozračja posušijo, oziroma izhlapijo na poti proti tlom. Nekaj posebno lepih primerkov smo lahko opazovali nad Banjško planoto 19. februarja:

 

Meritve v mraziščih Banjške planote še naprej dajejo zanimive rezultate. Še vedno nismo bili deležni mirne noči z zelo mrzlo zračno maso. Mogoče jo dobimo v zaključku februarja, zato vas vabimo, da redno spremljate nove objave na naši spletni strani, kjer vas bomo obveščali o morebitnih novih temperaturnih rekordih.

Viri:

V Sloveniji v okviru Slovenskega meteorološkega foruma potekajo meritve temperatur v mraziščih Alp in Dinaridov. V Zahodni Sloveniji takih meritev doslej ni bilo veliko, oziroma so bile omejene na mrazišča Trnovske planote. Zato smo se na WineAndWeather.net v zadnjih letih lotili meritev temperatur v mraziščih Banjške planote. Cilj je ugotoviti, kako nizko lahko pade temperatura na tej kraški planoti, polni kotanj, vrtač in uval. Prvi rezultati dosedanjih meritev so predstavljeni v spodnjem članku.

MRAZIŠČA

Mrazišča so območja, kjer se v jasnih in mirnih nočeh temperatura zraka spusti precej nižje kot v okolici na podobni nadmorski višini (Ortar, 2011). Gre za konkavne reliefne oblike, ki segajo od majhnih, nekajmetrskih kotanj do večkilometrskih kraških polj. Najpogosteje jih najdemo v kraškem svetu. Gre za območja pogostega mraza (Vertačnik, 2009).

Običajno temperatura zraka z višino pada, lahko pa tudi narašča. Temu pojavu pravimo temperaturni obrat, ali inverzija. Nastane v jasnih nočeh kot posledica negativne sevalne bilance, zaradi katere se tla in zrak nad tlemi ohlajajo. V kotanje in doline se steka hladnejši zrak z okoliških pobočij in tam zastaja. Ta pojav je najbolj izrazit v mraziščih.

Časovni potek temperature v mrazišču je na tipičen jasen in miren dan sledeč. Po popoldanskem temperaturnem maksimumu se pričnejo tla in zrak ob spuščanju Sonca proti obzorju hladiti. V času sončnega zahoda je hitrost ohlajanja največja. S kopičenjem ohlajenega zraka se v mrazišču debeli jezero hladnega zraka in sčasoma se začne hladen zrak prelivati prek najnižjih robov (iztokov) mrazišča. Tekom noči se ohlajanje umirja, temperatura doseže najnižjo vrednost približno ob sončnem vzhodu. Ko sonce obsije večji del mrazišča, se temperatura nekaj ur hitro dviguje. Po razkroju jezera hladnega zraka, se prej ujeta zračna masa v mrazišču prične mešati z okoliškim zrakom, naraščanje temperature se skoraj ustavi (Vertačnik, 2009).

S Sloveniji je najbolj znano mrazišče Babno Polje, kjer je bil izmeren uraden slovenski rekord v minimalni temperaturi, ki znaša -34,5°C. Neuradni slovenski rekord je bil izmerjen 9. januarja 2009 v mrazišču Mrzla Komna, ko se je živo srebro spustilo kar do -49,1°C (Vertačnik, 2009).

Mrazišča pod Snežnikom (1796 m), od leve proti desni Velika in Mala Kolobarnica ter Smrekova Draga, v katerih zaradi pogostega mraza opazimo tudi rastlinski obrat. Na robovih mrazišča je gozd, ki nižje prehaja v ruševje ter nazadnje v travnat svet. V ozadju pod meglo Loška dolina ter desno zasneženo Babno polje (slika levo). Na sliki desno mrazišče Travni Dolci pod Snežnikom:

Mrazišče Mrzla Komna na Lepi Komni, slovenski temperaturni rekorder z -49,1°C (levo) ter mrazišče Hribarice nad Dolino Triglavskih jezer, najvišje ležeče mrazišče v Sloveniji, kjer se opravljajo meritve temperature (slika desno). V zimi 2006/2007 so tu izmerili -36,5°C (Vertačnik, 2009):

Na Komni je poznano mrazišče tudi Planina Govnjač z najnižjo izmerjeno temperaturo -41°C (slika levo) (Vertačnik, 2009), eno večjih mrazišč pa so Krnska jezera, torej kotlina med zgornjo postajo tovorne žičnice in pobočjem nad velikim Krnskim jezerom (slika desno):

 

Krnska jezera pozimi, ko je dno doline večinoma v senci. Jezera zamrznejo, ob sneženih zimah so pokrita z debelo snežno odejo. Na sliki levo zaledenelo Krnsko jezero 2. januarja 2016. Na hud mraz kaže tudi prisotnost velikih kristalov površinskega sreža na snežni odeji, ki nastane kot posledica sublimacije vodne pare na podhlajenih tleh (slika desno):

 

BANJŠKA PLANOTA

Banjška planota je zakrasel planotast svet, ki leži med spodnjo Soško dolino in spodnjim tokom reke Idrijce, na nadmorskih višinah med 620 in 1071 m (Wikipedija). Med kraškimi pojavi, ki jih najdemo na Planoti naštejmo brezna, požiralnike, številne vrtače, ki so pogostejše predvsem na vzhodnem in severnem delu planote (Lokovec) ter kotlinasto dno planote (okolica vasi Banjšice). Iz temperaturnega vidika so zanimive predvsem zadnje omenjene, vrtače v Lokovcu ter obširno dno planote na Banjšicah, po katerem so razporejeni številni požiralniki. Površinskih vodotokov večinoma ni, oziroma se ob padavinah pojavljajo le manjši potočki, ki izginjajo v omenjenih ponikvah.

Levo pogled na osrednji del Banjške Planote z vrha Goleka (819 m), desno pogled proti kravji farmi in dnu mrazišča, kjer smo opravljali meritve:

 

MERITVE NA BANJŠKI PLANOTI

Mrazišče pri kmetiji Princ

Z meritvami temperature na Banjški planoti smo začeli že leta 2014 v vrtači pri kmetiji Princ na skrajnem severu Planote. Lokacija ni postregla s pričakovanimi nizkimi temperaturami, saj je bila izpostavljena izrazitim nočnim pobočnim vetrovom, ki so preprečevali razvoj jezera hladnega zraka. Najnižja izmerjena vrednost na dnu vrtače je bila -15°C.

V začetku leta 2017 smo z meritvami poizkusili na nekaterih novih lokacijah v Lokovcu ter na Banjšicah. Od več preizkušenih lokacij smo kasneje meritve ohranili le na dveh, ki sta pokazali največji potencial. V Gorenjem Lokovcu v sestavljeni vrtači z lokalnim imenom ‘Na Dolin’ z dnom na 810 m n.m.v. in globino le nekaj čez 10 m in iztokom iz mrazišča poraščenim s smrekovim gozdom, ki še dodatno zadržuje hladen zrak ter na dnu Banjške planote ob kravji farmi na 674 m n.m.v. z globino 41 metrov. Meritve so potekale na višini 2 m nad tlemi s temperaturnimi senzorji z datalogerjem, znamke Maxim ibutton DS1922L. Interval meritve je bil 10 minut. Meritve smo opravljali le v obdobjih, ko so bile napovedane nizke temperature in jasne, mirne noči s snežno odejo na tleh. Izmerjene temperature v mraziščih smo nato primerjali s temperaturami na vremenskih postajah v neposredni bližini mrazišč. Temperature iz Lokovca smo primerjali s temperaturami na vremenski postaji Dolgi Laz (888 m n.m.v.), temperature iz Banjšic pa z vremensko postajo Okroglo (770 m n.m.v.).

REZULTATI MERITEV IN RAZPRAVA

Prve poskusne meritve na obeh lokacijah so potekale med 6. in 8. januarjem 2017. V noči iz 6. na 7. januar se je temperatura v Lokovcu spustila do -23°C, na Banjšicah do -17°C. V istem terminu je bila na vremenski postaji Okroglo izmerjena minimalna temperatura -9,1°C. Noč ni bila popolnoma mirna, saj je burja motila ohlajanje predvsem na Banjšicah, medtem ko je v Lokovcu začetek le tega zamaknila v večer. Na tleh ni bilo snežne odeje, ki bi povečala radiacijo in s tem ohlajanje.

Pot do mrazišča ‘Na Dolin’ s smrekovim gozdom, ki porašča iztok iz mrazišča (levo) in zgornji del sestavljene vrtače (desno) dne 9. januarja 2017:

 

Dno mrazišča na 810 m n.m.v. (levo) in montaža senzorja ibutton na leseno lato (desno). Pri meritvah nismo uporabljali radiacijskih zaklonov, ki bi ščitili senzorje pred toploto sončnih žarkov, saj so nas zanimale predvsem nočne in jutranje temperature pred sončnim vzhodom. Poleg tega je dno mrazišča ‘Na Dolin’ cel dan v senci:

 

Na naslednje potencialno zanimivo obdobje za meritve smo morali čakati do decembra. Ta je bil vremensko dinamičen s številnimi prehodi front, obilnimi padavinami ter izmenjavanjem toplega, južnega vremena ter hladnega vremena s snežno odejo. V Lokovcu je snežna odeja v prvi polovici meseca dosegla višino okoli 30 cm, na Banjšicah pa največ 10 cm.

Rekodno nizko temperaturo smo izmerili v noči iz 9. na 10. december. 8. decembra zvečer je naše kraje prešla hladna fronta, na Banjški planoti je zapadlo 10 cm snega, v Lokovcu 15 cm. Tam je že bilo okoli 15 cm podlage od prejšnjega sneženja, tako je skupna višina snežne odeje dosegla 30 cm. Meja sneženja se je na severnem Primorskem spustila do 400 m n.m.v. Do jutra je pihala šibka do zmerna burja, ki je čez dan ponehala. Popoldne se je razjasnilo, nastale razmere so bile ugodne za nočno ohlajanje v mraziščih.

Pogled na snežno mejo nad Soško dolino 9. decembra 2017 zjutraj. V grebenu nad dolino skrajno levo Korada (812 m), desno greben Kanalskega Kolovrata. V ozadju se vidijo italijanski Dolomiti ter bližajoča se razjasnitev (slika levo). Desno popoldansko sonce v Dolgem Lazu (Počitniška hiša Alviva – slika desno) s spodnjimi bohinjskimi gorami v ozadju:

 

Vremenska situacija nad Evropo v noči iz 9. na 10. december. Hladen zrak se je v drugem delu noči že umikal, pričel je pihati JZ veter, povezan z novo vremensko motnjo. Temperatura na 850 hPa se je ponoči gibala med -5 in -6°C:

 

Ohlajanje se je pričelo v času sončnega zahoda, temperatura je hitro padla, na Banjšicah z 0°C na -17°C, ‘Na Dolin’ v Lokovcu iz -7°C na -14°C. Zgodaj zvečer je bilo ohlajanje začasno zaustavljeno, na Banjšicah se je celo ogrelo do -13°C. Vzrok je bil v nastanku zavetrne oblačnosti na južni strani Alp ob višinskih severozahodnih vetrovih. Ko se je ponovno razjasnilo, se je ohlajanje nemoteno nadaljevalo. Minimalne temperature so bile izmerjene hitro po polnoči. Na Banjšicah se je živo srebro spustilo do -24°C, v Lokovcu do -23,5°C. V nadaljevanju noči je temperatura bolj ali manj stagnirala, okoli 4:30 zjutraj pa je že zapihal jugozahodnik pred bližajočo se vremensko motnjo in prepihal mrazišča ter razkrojil jezero hladnega zraka. Ob tem smo zabeležili izjemne temperaturne hode, na Banjšicah se je temperatura v petih urah dvignila za 23,5°C.

Potek temperature na Banjšicah v noči iz 9. na 10. december:

Potek temperature v Gorenjem Lokovcu v vrtači ‘Na Dolin’. Vpliv oblačnosti v prvem delu noči je bil manj opazen. Temperatura je na tej lokaciji ostala pod -20°C kar 10 ur (19:00 – 5:00):

Popoldne 10. januarja je pričelo snežiti, do polnoči je padlo 10 cm snega, nato se je zaradi močnega jugozahodnika ogrelo, sneg je prešel v dež. V slabih 48 urah sta topel veter in močan dež pobrala vseh 30 cm snežne odeje. Po 15. decembru je bilo še nekaj noči z ugodnimi pogoji za ohlajanje v mraziščih, podatki so predstavljeni v tabelah spodaj. Za primerjavo so dodane tudi minimalne izmerjene temperature na vremenskih postajah izven mrazišč.

Močno sneženje 10. januarja zvečer, preden je pričelo deževati:

 

Tabele minimalnih zabeleženih temperatur v mraziščih Banjšice ter Na Dolin ter primerjava z bližnjimi vremenskimi postajami v Okroglem in v Dolgem Lazu med 16. in 25. decembrom. Z rumeno, oziroma belo barvo so označene dnevne minimalne temperature, ki so bile izmerjene zvečer. Na Banjšicah smo senzor pobrali 24. decembra, zato podatka o minimumu 25.12. ni:

 

ZAKLJUČEK

Rezultati meritev so pokazali, da imata obe lokaciji dober potencial za zelo nizke temperature. Rekordni noči navkljub je potrebno poudariti, da pogoji niso bili idealni. V prvem delu noči je ohlajanje zmotila oblačnost, v drugem delu pa je jugozahodnik premešal zračne plasti in popolnoma razkrojil inverzijo. Zračna masa nad nami ni bila ekstremno mrzla. Na Okroglem je bil v rekordni noči izmerjen Tmin -4,2°C, v Dolgem Lazu pa -5,9°C, kar je precej topleje kot v nemirni januarski noči, ki smo jo omenjali v začetku tega poročila. Domnevamo, da so v obeh mraziščih možne še nižje temperature,  če se le poklopijo vsi dejavniki, se pravi mirna, jasna noč s snežno odejo na tleh in dovolj mrzla zračna masa nad našimi kraji. Zato bomo ob podobnih situacijah nadaljevali z meritvami.

VIRI

Z vstopom v leto 2018 smo na vremenski postaji Enomarket Kojsko pričeli osmo leto neprekinjenih meritev meteoroloških spremenljivk. Postaja je v dobri kondiciji in skrbi za točne in vseskozi dostopne podatke. Leto 2017 je bilo v Goriških brdih vremensko burno, saj nam je ponudilo skoraj vse, kar je možno. Imeli smo mraz, burjo, sneg, pozebo, vročinske valove, nevihte z močnim vetrom, točo. Le nad sušo se nam na srečo ni bilo treba pritoževati.

Povprečna letna temperatura v letu 2017 je bila 13,6°C, kar je v okviru povprečja zadnjih sedem let, ki znaša 13,7°C, a hkrati precej topleje od povprečja 1978-1990 na vremenski postaji ARSO v Vedrijanu, ki je z 12,5°C kar za 1,1°C hladnejše. 6 mesecev leta je bilo hladnejših od povprečja, 6 toplejših. Najbolj sta izstopala januar z 1,3°C za 2,9°C hladnejši od povprečja 2011-2017 in 2,2°C hladnejši od vedrijanskega povprečja (1978-1990) ter september s 16°C 2,7°C hladnejši od povprečja 2011-17 in 2,4°C od 1978-90. Absolutni minimum je bil zabeležen 11. januarja, ko se je temperatura spustila do -7,3°C. Od toplejših mesecev je 1,7°C nad povprečje postaje segel marec, ki je bil hkrati kar 3,7°C toplejši od povprečja v Vedrijanu. Ker je bil pretopel tudi februar (2,3°C v primerjavi z Vedrijanom), smo imeli ponovno zelo zgodnji razvoj vegetacije. Posledično je bila škoda zaradi aprilske pozebe (21.4.) velika. Pozebo smo podrobneje obravnavali v članku na povezavi. Poletje je bilo nadpovprečno toplo. Povprečna temperatura poletnih mesecev (junij-julij-avgust) je bila 23,1°C, kar je 0,7°C topleje od povprečja 2011-17 in poletje po toploti uvršča na tretje mesto. Najtopleje je bilo leta 2012 s povprečjem 23,6°C. S povprečno temperaturo 24,2°C je po toploti najbolj izstopal avgust. V letu smo zabeležili 32 vročih dni (Tmax >= 30°C) in 18 tropskih noči (Tmin >= 20°C), kar je nekoliko podpovprečno.

Najtoplejši dan v letu je bil zabeležen 5. avgusta, ko je ARSO postaja v Podnanosu izmerila rekordnih 40,4°C. V Kojskem smo letni maksimum sicer zabeležili že 3. avgusta s 36,3°C. Nepozabna je bila rekordno topla noč iz 5. na 6. avgust, ko se je ob burji temperatura ponoči spustila le do 27,8°C. To je absolutni najvišji nočni minimum, doslej izmerjen za tej postaji.

Grafi iz vremenske postaje Enomarket Kojsko za termin noči iz 5. na 6. avgust. Iz arhivskih razlogov prilagamo grafe vseh vremenskih spremenljivk. V popoldanskem času je 6. avgusta sledil še prehod hladne fronte, ki je prinesel uničujočo točo v dele Goriških brd:

 

 

 

Še nekaj minimalnih temperatur iz amaterskih postaj na Severnem Primorskem v noči iz 5. na 6. avgust:

Neblo 28,6°C
Biljana 28,4°C
Gorenje Polje – Anhovo 28,4°C
Hum 28,3°C
Kojsko 27,8°C
Deskle 27,8°C
Paljevo 25,9°C
Ravna pri Ligu 24,7°C
Okroglo – Banjšice 23,1°C
Korada 22,4°C
Dolgi Laz 21,6°C

Graf povprečnih mesečnih temperatur po letih na vremenski postaji Enomarket Kojsko:

Padavinsko je bilo leto 2017 nadpovprečno. V Kojskem je padlo 1708,1 mm dežja. Povprečje zadnjih 7 let je 186,7 mm nižje, in sicer 1521,4 mm. Dolgoletno povprečje 1978-2015 za Vedrijan znaša 1649,1 mm. Zima je bila precej sušna, predvsem na račun popolnoma suhega decembra 2016, podpovprečen je bil tudi mrzli januar, ko je prevladoval sibirski anticiklon. Nizki povprečni temperaturi navkljub, snežnih padavin skorajda ni bilo. Višji predeli Brd, vključno s Kojskim, Šmartnim in Vedrijanom so bili pobeljeni le 14. januarja. Padavinsko najobilnejši zimski mesec je bil februar s slabimi 150 mm. Spomladi je v zadnjih letih suh april le upravičil svoj sloves s 158,5 mm. Pri tem povejmo, da aprilsko povprečje zadnjih 7 let znaša skromnih 90 mm. Poleti smo bili deležni nadvse dinamičnega vremena, ko so vročinske valove prekinjali pogosti prehodi hladnih front. S seboj so prinašale močne nevihte. Nekaj fotografij le teh je zbranih pri dnu članka. Skupno je v poletnih mesecih padlo 410,9 mm dežja, kar poletje po namočenosti uvršča na tretje mesto, rekord drži leto 2015, z vsega 2,9 mm večjo akumulacijo. Povprečje zadnjih 7 let znaša 319,5 mm.

Pobeljena Šmartno in Kojsko 14. januarja:

 

September si zaradi svoje ‘nenavadnosti’ zasluži svoj odstavek. Kot smo predhodno omenili, gre za daleč najhladnejši september na postaji. Temperaturno mu je še najbližje september 1984 s povprečjem 16,6°C. Mesec je z 285 mm dežja izstopal tudi padavinsko in postavil septembrski rekord postaje. Toda opozorimo, da smo v preteklosti že poznali zelo mokre septembre. Že leto 2010, ko postaja v Kojskem še ni delovala, ga znatno prekaša. V Vedrijanu je takrat padlo kar 350,1 mm dežja. Še nekateri izjemno namočeni septembri iz vremenske postaje Vedrijan so zbrani spodaj:

  • 1993: 427,6 mm
  • 1995: 418,5 mm
  • 2001: 365,1 mm
  • 1998: 362,1 mm
  • 2010: 350,1 mm
  • 1981: 338,3 mm
  • 1984: 312,4 mm
  • 1988: 299 mm
  • 1991: 290 mm

S povprečjem 188,6 mm je september celo najbolj namočen mesec na vremenski postaji Vedrijan v obdobju 1978-2015, kar ni najboljša novica za vinorodno območje, kjer prav v tem času poteka trgatev. Mogoče je boljša novica, da so v zadnjih letih tako namočeni septembri redkejši, čeprav bi glede na kratko časovno obdobje težko govorili o trendu, saj mesečno povprečje v Kojskem za septembre zadnjih 7 let znaša 148,5 mm, kar je le 40 mm manj od Vedrijana. Hkrati je to četrti najbolj namočen mesec v letu na tej postaji. Glede na te podatke lahko pričakujemo v prihodnosti rast povpečja tudi v Kojskem.

Preostala jesenska meseca sta bila bolj suha in umirjena. Bili smo deležni nekaj genovskih ciklonov ob koncu novembra, nato je sledil zelo moker december. Dotedaj je bil december najbolj suh mesec na tej postaji. Po 261,1 mm padavin se je povpečje popravilo navzgor na 97,1 mm. Za najbolj sušnega v Kojskem tako po novem velja avgust z dobrimi 85 mm dežja, drugi je april z 90 mm. Spet pa moramo poudariti, da smo tudi mokre decembre že videli v preteklosti. Zadnje tako obdobje je bilo v letih 2008 – 2010.

Letne akumulacije padavin na vremenski postaji Kojsko po letih:

Vetrovno leto ni posebej izstopalo. Izrazite orkanske burje nismo bili deležni, najmočnejši sunek le te smo zabeležili 17. januarja, ko je pihnilo s 103 km/h, sledi sunek 99,8 km/h, izmerjen 7. novembra po prehodu fronte. Najmočnejši sunek v letu smo izmerili med prehodom nevihtne linije 25. junija. Zapihalo je z 114,3 km/h. Močnejši sunek, 80,5 km/h je bil zabeležen še med nevihto 24. julija.

Nevihtna linija nad Goriškimi brdi 24. julija:

Nevihte 28. junija (levo) in 25. julija (desno):

 

Nevihtna linija 10. avgusta ter shelf cloud pred nevihto 16. septembra:

 

Preostale bolj izrazite prehode hladnih front z močnejšimi nevihtami smo obravnavali posebej v predhodnih člankih.

Na vremenski postaji smo ob prehodih neviht, ki so povzročile močne vetrove, opazili še eno zanimivost, in sicer nenadni porast zračnega pritiska. Ob prehodih neviht 25. junija ter 6. avgusta je tlak ob sunkih nevihtnega piša narastel za kar 5 hPa:

 

Ob koncu dodajmo še klimagram vremenske postaje Enomarket Kojsko za obdobje 2011 – 2017 v primerjavi s klimagramom ARSO postaje v Vedrijanu. Primerjava dveh obdobij meritev temperature v Goriških brdih razkrije bistveno toplejše spomladanske in poletne mesece, medtem ko je jesen z izjemo novembra izenačena z obdobjem 1978-90. Zime so danes okoli 1°C toplejše:

Viri:

Page 1 of 3112345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin