V Sloveniji v okviru Slovenskega meteorološkega foruma potekajo meritve temperatur v mraziščih Alp in Dinaridov. V Zahodni Sloveniji takih meritev doslej ni bilo veliko, oziroma so bile omejene na mrazišča Trnovske planote. Zato smo se na WineAndWeather.net v zadnjih letih lotili meritev temperatur v mraziščih Banjške planote. Cilj je ugotoviti, kako nizko lahko pade temperatura na tej kraški planoti, polni kotanj, vrtač in uval. Prvi rezultati dosedanjih meritev so predstavljeni v spodnjem članku.
MRAZIŠČA
Mrazišča so območja, kjer se v jasnih in mirnih nočeh temperatura zraka spusti precej nižje kot v okolici na podobni nadmorski višini (Ortar, 2011). Gre za konkavne reliefne oblike, ki segajo od majhnih, nekajmetrskih kotanj do večkilometrskih kraških polj. Najpogosteje jih najdemo v kraškem svetu. Gre za območja pogostega mraza (Vertačnik, 2009).
Običajno temperatura zraka z višino pada, lahko pa tudi narašča. Temu pojavu pravimo temperaturni obrat, ali inverzija. Nastane v jasnih nočeh kot posledica negativne sevalne bilance, zaradi katere se tla in zrak nad tlemi ohlajajo. V kotanje in doline se steka hladnejši zrak z okoliških pobočij in tam zastaja. Ta pojav je najbolj izrazit v mraziščih.
Časovni potek temperature v mrazišču je na tipičen jasen in miren dan sledeč. Po popoldanskem temperaturnem maksimumu se pričnejo tla in zrak ob spuščanju Sonca proti obzorju hladiti. V času sončnega zahoda je hitrost ohlajanja največja. S kopičenjem ohlajenega zraka se v mrazišču debeli jezero hladnega zraka in sčasoma se začne hladen zrak prelivati prek najnižjih robov (iztokov) mrazišča. Tekom noči se ohlajanje umirja, temperatura doseže najnižjo vrednost približno ob sončnem vzhodu. Ko sonce obsije večji del mrazišča, se temperatura nekaj ur hitro dviguje. Po razkroju jezera hladnega zraka, se prej ujeta zračna masa v mrazišču prične mešati z okoliškim zrakom, naraščanje temperature se skoraj ustavi (Vertačnik, 2009).
S Sloveniji je najbolj znano mrazišče Babno Polje, kjer je bil izmeren uraden slovenski rekord v minimalni temperaturi, ki znaša -34,5°C. Neuradni slovenski rekord je bil izmerjen 9. januarja 2009 v mrazišču Mrzla Komna, ko se je živo srebro spustilo kar do -49,1°C (Vertačnik, 2009).
Mrazišča pod Snežnikom (1796 m), od leve proti desni Velika in Mala Kolobarnica ter Smrekova Draga, v katerih zaradi pogostega mraza opazimo tudi rastlinski obrat. Na robovih mrazišča je gozd, ki nižje prehaja v ruševje ter nazadnje v travnat svet. V ozadju pod meglo Loška dolina ter desno zasneženo Babno polje (slika levo). Na sliki desno mrazišče Travni Dolci pod Snežnikom:
Mrazišče Mrzla Komna na Lepi Komni, slovenski temperaturni rekorder z -49,1°C (levo) ter mrazišče Hribarice nad Dolino Triglavskih jezer, najvišje ležeče mrazišče v Sloveniji, kjer se opravljajo meritve temperature (slika desno). V zimi 2006/2007 so tu izmerili -36,5°C (Vertačnik, 2009):
Na Komni je poznano mrazišče tudi Planina Govnjač z najnižjo izmerjeno temperaturo -41°C (slika levo) (Vertačnik, 2009), eno večjih mrazišč pa so Krnska jezera, torej kotlina med zgornjo postajo tovorne žičnice in pobočjem nad velikim Krnskim jezerom (slika desno):
Krnska jezera pozimi, ko je dno doline večinoma v senci. Jezera zamrznejo, ob sneženih zimah so pokrita z debelo snežno odejo. Na sliki levo zaledenelo Krnsko jezero 2. januarja 2016. Na hud mraz kaže tudi prisotnost velikih kristalov površinskega sreža na snežni odeji, ki nastane kot posledica sublimacije vodne pare na podhlajenih tleh (slika desno):
BANJŠKA PLANOTA
Banjška planota je zakrasel planotast svet, ki leži med spodnjo Soško dolino in spodnjim tokom reke Idrijce, na nadmorskih višinah med 620 in 1071 m (Wikipedija). Med kraškimi pojavi, ki jih najdemo na Planoti naštejmo brezna, požiralnike, številne vrtače, ki so pogostejše predvsem na vzhodnem in severnem delu planote (Lokovec) ter kotlinasto dno planote (okolica vasi Banjšice). Iz temperaturnega vidika so zanimive predvsem zadnje omenjene, vrtače v Lokovcu ter obširno dno planote na Banjšicah, po katerem so razporejeni številni požiralniki. Površinskih vodotokov večinoma ni, oziroma se ob padavinah pojavljajo le manjši potočki, ki izginjajo v omenjenih ponikvah.
Levo pogled na osrednji del Banjške Planote z vrha Goleka (819 m), desno pogled proti kravji farmi in dnu mrazišča, kjer smo opravljali meritve:
MERITVE NA BANJŠKI PLANOTI
Mrazišče pri kmetiji Princ
Z meritvami temperature na Banjški planoti smo začeli že leta 2014 v vrtači pri kmetiji Princ na skrajnem severu Planote. Lokacija ni postregla s pričakovanimi nizkimi temperaturami, saj je bila izpostavljena izrazitim nočnim pobočnim vetrovom, ki so preprečevali razvoj jezera hladnega zraka. Najnižja izmerjena vrednost na dnu vrtače je bila -15°C.
V začetku leta 2017 smo z meritvami poizkusili na nekaterih novih lokacijah v Lokovcu ter na Banjšicah. Od več preizkušenih lokacij smo kasneje meritve ohranili le na dveh, ki sta pokazali največji potencial. V Gorenjem Lokovcu v sestavljeni vrtači z lokalnim imenom ‘Na Dolin’ z dnom na 810 m n.m.v. in globino le nekaj čez 10 m in iztokom iz mrazišča poraščenim s smrekovim gozdom, ki še dodatno zadržuje hladen zrak ter na dnu Banjške planote ob kravji farmi na 674 m n.m.v. z globino 41 metrov. Meritve so potekale na višini 2 m nad tlemi s temperaturnimi senzorji z datalogerjem, znamke Maxim ibutton DS1922L. Interval meritve je bil 10 minut. Meritve smo opravljali le v obdobjih, ko so bile napovedane nizke temperature in jasne, mirne noči s snežno odejo na tleh. Izmerjene temperature v mraziščih smo nato primerjali s temperaturami na vremenskih postajah v neposredni bližini mrazišč. Temperature iz Lokovca smo primerjali s temperaturami na vremenski postaji Dolgi Laz (888 m n.m.v.), temperature iz Banjšic pa z vremensko postajo Okroglo (770 m n.m.v.).
REZULTATI MERITEV IN RAZPRAVA
Prve poskusne meritve na obeh lokacijah so potekale med 6. in 8. januarjem 2017. V noči iz 6. na 7. januar se je temperatura v Lokovcu spustila do -23°C, na Banjšicah do -17°C. V istem terminu je bila na vremenski postaji Okroglo izmerjena minimalna temperatura -9,1°C. Noč ni bila popolnoma mirna, saj je burja motila ohlajanje predvsem na Banjšicah, medtem ko je v Lokovcu začetek le tega zamaknila v večer. Na tleh ni bilo snežne odeje, ki bi povečala radiacijo in s tem ohlajanje.
Pot do mrazišča ‘Na Dolin’ s smrekovim gozdom, ki porašča iztok iz mrazišča (levo) in zgornji del sestavljene vrtače (desno) dne 9. januarja 2017:
Dno mrazišča na 810 m n.m.v. (levo) in montaža senzorja ibutton na leseno lato (desno). Pri meritvah nismo uporabljali radiacijskih zaklonov, ki bi ščitili senzorje pred toploto sončnih žarkov, saj so nas zanimale predvsem nočne in jutranje temperature pred sončnim vzhodom. Poleg tega je dno mrazišča ‘Na Dolin’ cel dan v senci:
Na naslednje potencialno zanimivo obdobje za meritve smo morali čakati do decembra. Ta je bil vremensko dinamičen s številnimi prehodi front, obilnimi padavinami ter izmenjavanjem toplega, južnega vremena ter hladnega vremena s snežno odejo. V Lokovcu je snežna odeja v prvi polovici meseca dosegla višino okoli 30 cm, na Banjšicah pa največ 10 cm.
Rekodno nizko temperaturo smo izmerili v noči iz 9. na 10. december. 8. decembra zvečer je naše kraje prešla hladna fronta, na Banjški planoti je zapadlo 10 cm snega, v Lokovcu 15 cm. Tam je že bilo okoli 15 cm podlage od prejšnjega sneženja, tako je skupna višina snežne odeje dosegla 30 cm. Meja sneženja se je na severnem Primorskem spustila do 400 m n.m.v. Do jutra je pihala šibka do zmerna burja, ki je čez dan ponehala. Popoldne se je razjasnilo, nastale razmere so bile ugodne za nočno ohlajanje v mraziščih.
Pogled na snežno mejo nad Soško dolino 9. decembra 2017 zjutraj. V grebenu nad dolino skrajno levo Korada (812 m), desno greben Kanalskega Kolovrata. V ozadju se vidijo italijanski Dolomiti ter bližajoča se razjasnitev (slika levo). Desno popoldansko sonce v Dolgem Lazu (Počitniška hiša Alviva – slika desno) s spodnjimi bohinjskimi gorami v ozadju:
Vremenska situacija nad Evropo v noči iz 9. na 10. december. Hladen zrak se je v drugem delu noči že umikal, pričel je pihati JZ veter, povezan z novo vremensko motnjo. Temperatura na 850 hPa se je ponoči gibala med -5 in -6°C:
Ohlajanje se je pričelo v času sončnega zahoda, temperatura je hitro padla, na Banjšicah z 0°C na -17°C, ‘Na Dolin’ v Lokovcu iz -7°C na -14°C. Zgodaj zvečer je bilo ohlajanje začasno zaustavljeno, na Banjšicah se je celo ogrelo do -13°C. Vzrok je bil v nastanku zavetrne oblačnosti na južni strani Alp ob višinskih severozahodnih vetrovih. Ko se je ponovno razjasnilo, se je ohlajanje nemoteno nadaljevalo. Minimalne temperature so bile izmerjene hitro po polnoči. Na Banjšicah se je živo srebro spustilo do -24°C, v Lokovcu do -23,5°C. V nadaljevanju noči je temperatura bolj ali manj stagnirala, okoli 4:30 zjutraj pa je že zapihal jugozahodnik pred bližajočo se vremensko motnjo in prepihal mrazišča ter razkrojil jezero hladnega zraka. Ob tem smo zabeležili izjemne temperaturne hode, na Banjšicah se je temperatura v petih urah dvignila za 23,5°C.
Potek temperature na Banjšicah v noči iz 9. na 10. december:
Potek temperature v Gorenjem Lokovcu v vrtači ‘Na Dolin’. Vpliv oblačnosti v prvem delu noči je bil manj opazen. Temperatura je na tej lokaciji ostala pod -20°C kar 10 ur (19:00 – 5:00):
Popoldne 10. januarja je pričelo snežiti, do polnoči je padlo 10 cm snega, nato se je zaradi močnega jugozahodnika ogrelo, sneg je prešel v dež. V slabih 48 urah sta topel veter in močan dež pobrala vseh 30 cm snežne odeje. Po 15. decembru je bilo še nekaj noči z ugodnimi pogoji za ohlajanje v mraziščih, podatki so predstavljeni v tabelah spodaj. Za primerjavo so dodane tudi minimalne izmerjene temperature na vremenskih postajah izven mrazišč.
Močno sneženje 10. januarja zvečer, preden je pričelo deževati:
Tabele minimalnih zabeleženih temperatur v mraziščih Banjšice ter Na Dolin ter primerjava z bližnjimi vremenskimi postajami v Okroglem in v Dolgem Lazu med 16. in 25. decembrom. Z rumeno, oziroma belo barvo so označene dnevne minimalne temperature, ki so bile izmerjene zvečer. Na Banjšicah smo senzor pobrali 24. decembra, zato podatka o minimumu 25.12. ni:
ZAKLJUČEK
Rezultati meritev so pokazali, da imata obe lokaciji dober potencial za zelo nizke temperature. Rekordni noči navkljub je potrebno poudariti, da pogoji niso bili idealni. V prvem delu noči je ohlajanje zmotila oblačnost, v drugem delu pa je jugozahodnik premešal zračne plasti in popolnoma razkrojil inverzijo. Zračna masa nad nami ni bila ekstremno mrzla. Na Okroglem je bil v rekordni noči izmerjen Tmin -4,2°C, v Dolgem Lazu pa -5,9°C, kar je precej topleje kot v nemirni januarski noči, ki smo jo omenjali v začetku tega poročila. Domnevamo, da so v obeh mraziščih možne še nižje temperature, če se le poklopijo vsi dejavniki, se pravi mirna, jasna noč s snežno odejo na tleh in dovolj mrzla zračna masa nad našimi kraji. Zato bomo ob podobnih situacijah nadaljevali z meritvami.
VIRI
Škoda v Goriških brdih se od lokacije do lokacije spreminja. Določeni predeli pod Plešivim so utrpeli tudi med 90 in 100% škodo. V nalivu je v kratkem času padlo precej dežja. V Vipolžah 25 mm, v Šlovrencu 23 mm, v Kojskem 19,3 mm. Po toči je potrebno nasade čim prej zaščititi s fungicidi. Kjer karenca dovoljuje, uporabimo sredstva na osnovi folpeta. Za hitrejšo regeneracijo rastline dodamo aminokisline MC CREAM v odmerku 1 L/ha, za hitrejše sušenje poškodovanega grozdja ter proti botritisu uporabimo ZEOLITE FERTENIA v odmerku 2,5 kg/ha. Slednje tretiranje ponovimo še po prehodu hladne fronte v noči iz torka na sredo 11/07/2018, ko ponovno pričakujemo večje količine padavin. V vinogradih, kjer bo trgatev zgodnejša (denimo, nasadi za penino), se izogibamo uporabi folpeta, ki lahko povzroča težave v fermentaciji. Namesto tega lahko uporabimo kalijev metabisulfit v odmerku 1,5 kg/ha, v kombinaciji z MC CREAM ter ZEOLITE FERTENIA. Namesto navedenih pripravkov se lahko uporabi tudi sredstvo SOLFICAR v odmerku 5 kg/ha v cono grozdja.
