Storm chasing

┼áesti dan v juniju je dodobra zalil ┼żejne bri┼íke gri─Źe. Najve─Ź padavin smo si obetali v ve─Źernih urah, ob prehodu hladne fronte, popoldne pa smo trepetali pred to─Źo iz predfrontalnih neviht. ┼Że pozno dopodne je prva konvekcija nastala v Furlaniji, v okolici Latisane. Nevihte so hitro potovale v smeri S-SZ. 20 minut pred poldnevom je ena od neviht pridobila superceli─Źne lastnosti in za─Źela zavijati v desno (right moover), naravnost proti Gori┼íkim brdom. V okolju z okoli 2000 J/kg CAPE-a in med 30 in 40 vozlov DLS-ja ter ugodnim veeringom se je hitro okrepila. To─Źa je padala med de┼żjem na obmo─Źju Nebla, Fojane in Vipol┼ż. Poro─Źila o zrnih velikosti oreha prihajajo iz Nebla, vendar o ve─Źji ┼íkodi ne poro─Źajo. Nevihta je bila na pogled ena lep┼íe strukturiranih v na┼íih krajih, zato si jo velja podrobneje ogledati.

Pogled na zgodnejše faze HP supercelice nad Furlanijo. Vidni so wall cloud, inflow tail ter striacije mezociklona. Dobro je bila vidna tudi rotacija srednjih plasti vzgornika. Pogoste so bile  CG razelektritve:
 

V kasnej┼íih fazah, ko se je nevihta pribli┼żala Brdom, so postale lepo vidne vse tipi─Źne strukture supercelice: Mezociklon z wall cloud-om in inflow tailom, shelf cloud, RFD ter FFD, iz katerega je mo─Źan inflow dobesedno srkal padavine nazaj v nevihto, kar se vidi po po┼íevni de┼żni zavesi:

 

Nadaljnje pribli┼żevanje nevihte je razkrilo vso njeno silovitost. Neverjetna hitrost inflow-a, oziroma dotoka zraka v nevihto, izrazit RFD ter pogoste pozitivne razelektritve nedvomno pustijo mo─Źan vtis. Na sliki desno je bli┼żnji posnetek inflow-a ter lepo vidna nagnjena padavinska zavesa FFD-ja, ki jo vle─Źe nazaj v vzgornik:

 

Radarski sliki padavin prikazujeta iniciacijo supercelice SV od Latisane ter poznejšo fazo nevihte nad Goriškimi Brdi:

 

Nevihta je kasneje, ko je pre┼íla v hribe zahodne Slovenije, hitro oslabela. Nastale so nove nevihte, ki so prek Idrijskega hribovja potovale proti Ljubljanski kotlini, kjer so dokon─Źno zamrle.

Pozno popoldne in zve─Źer ob prehodu hladne fronte so se ┼íe pojavljale ┼ítevilne nevihte z mo─Źnimi nalivi. Razlike med skupnimi akumulacijami padavin med kraji so velike, najve─Ź padavin je prejela vremenska postaja v Vedrijanu, skupno kar 177 mm. Prek dneva je bila izpostavljena prav vsem padavinskim linijam, medtem ko so postaje ju┼żneje in severneje prejele padavine zdaj enih, zdaj drugih linij. Skupne koli─Źine padavin po postajah v Gori┼íkih brdih in So┼íki dolini (v mm):

177.0 Vedrijan
145.5 Biljana
137.0 Šlovrenc
123.4 Deskle
116.4 Ravna pri Ligu
107.2 Kozana
97.0 Kojsko
92.0 Paljevo
85.2 Gorenje Polje – Anhovo
84.0 Hum
79.2 Vipol┼że
72.8 Višnjevik
50.4 Neblo

Slika razporeditve padavin v Sloveniji, na kateri so lepo vidni maksimumi v Goriških brdih in okolici (vir: ARSO, via Neurje.si):

Še slika razporeditve padavin po vremenskih postajah v Furlaniji:

Grafi iz vremenske postaje Enomarket Kojsko prikazujejo dnevno gibanje temperature, rosi┼í─Źa, jakosti padavin (Rain Rate v mm/h) ter hitrosti sunkov vetra. Viden je izrazit padec temperature ob prehodu opoldanske superceli─Źne nevihte:

 

 

Obilne padavine so v vinogradih izprale ┼íkropilno oblogo, zato je v vseh vinogradih potrebno ponoviti ┼íkropljenja proti peronospori in oidiju vinske trte. Trta je ┼że odcvetela, ali pa odcveta. V tej fazi je rast trte bujna, zato uporabimo sistemi─Źne fungicide, ki imajo sposobnost hitrega preme┼í─Źanja po rastlini. Priporo─Źa se uporaba RIDOMIL GOLD v odmerku 2,5 kg/ha v kombinaciji s triazoli (TEBUSHA 0,4 L/ha) in mo─Źljivim ┼żveplom (3 – 4 kg/ha). ─îe smo triazole ┼że uporabljali pri predhodnih ┼íkropljenjih, sedaj uporabimo DYNALI v odmerku 0,65 L/ha. Za bolj┼ío razporeditev sredstva po listni povr┼íini priporo─Źamo uporabo mo─Źil NU-FILM, ali AQUASCOPE. Slednji tudi zakisa ┼íkropilno brozgo in s tem pove─Źa u─Źinkovitost uporabljenih fungicidov.

V ekolo┼íki pridelavi obnovimo ┼íkropilno oblogo s kombinacijo PREVIEN BIO v odmerku 2,5 L/ha, FERTIRAME FLOW 10 % v odmerku 3,5 kg/ha ter FERTIZOLFO BIO v odmerku 4 kg/ha. Namesto FERTIZOLFO BIO lahko uporabimo tudi mo─Źljivo ┼żveplo v odmerku 4 kg/ha.

Vsa potrebna sredstva za za┼í─Źito va┼íega vinograda lahko nakupite v trgovini Enomarket d.o.o., Kojsko.

Viri:

Nevihtno nebo nad Kojskim 17.maja

Kateri je najbolj aprilski mesec od vseh? To je mesec maj! Tako bi lahko na kratko povzeli splo┼íen vtis po leto┼ínjem mesecu maju. ─îe smo aprila imeli zmerno toplo pomladansko vreme z malo padavinami, za─Źinjeno s ┼í─Źepcem zime, smo maja dobili tipi─Źno aprilsko, hladno in plohasto vreme. Po nekoliko kislem prazniku dela je sicer sledila suha in topla prva dekada. Nato je med 11. in 16. majem pogosto de┼żevalo, najve─Ź de┼żja je padlo v prvih treh dneh poslab┼íanja.┬á Nato je sledilo toplej┼íe obdobje, ko so maksimalne dnevne temperature prvi─Ź presegle 25┬░C. Toploto sta prekinila de┼żevna 23. in 24. maj. Po 25. maju se je hitro spet otoplilo in 28. maja smo zabele┼żili najtoplej┼íi dan v mesecu. Nato je sledilo de┼żevje, ve─Źinoma plohe in nevihte prav vsak dan do konca meseca.

Poglejmo si statistiko vremenskih postaj. V mesecu maju smo imeli ob pogostih nevihtah te┼żave z vzpostavitvijo stabilnega delovanja vremenske postaje Dolgi Laz. Ker postaja dalj┼íe obdobje ni bele┼żila podatkov in se pri─Źakuje njene pogoste izpade tudi v prihodnjih mesecih jo bomo do konca poletja docela izpustili iz mese─Źnih poro─Źil. Osredoto─Źili se bomo le na vremenski postaji v Kojskem in na Koradi:

  • Kojsko ÔÇô Gori┼íka Brda ÔÇô 243 m n.m.

    Oblaki tipa Altokumulus lenticularis in fenska jasnina nad Vipavsko dolino 20. maja.

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 15,7┬░C (po dekadah: 15,6┬░C; 13,7┬░C; 17,7┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 20,8┬░C (28.5.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 11,9┬░C (16.5.)
┼átevilo vro─Źih dni (Tmin >= 30┬░C) = 0
Število toplih dni (Tmax >= 25°C) = 5
Najni┼żja izmerjena temperatura = 7,1┬░C (17.5.)
Najvišja izmerjena temperatura = 27,3°C (28.5.)

Leto┼ínji maj je bil 0,8┬░C hladnej┼íi od ┼íestletnega povpre─Źja postaje in hkrati 0,8┬░C toplej┼íi od doslej najhladnej┼íega maja leta 2013. Najtoplej┼íi zabele┼żen maj na tej lokaciji je bil leta 2011, ko je mese─Źno povpre─Źje zna┼íalo 18,2┬░C.

Število dni s padavinami = 14
Število dni s padavinami (>2 mm) = 11
Skupne mese─Źne padavine = 168,1 mm
Najvi┼íja dnevna koli─Źina padavin = 30,7 mm (30.5.)
Najvišja intenziteta padavin = 197,6 mm/h (14.5.)
Število dni z nevihto = N.A.

Najmo─Źnej┼íi sunek vetra je bil zabele┼żen ob burji 2.5. in je zna┼íal 72,4 km/h.

  • Korada ÔÇô Kanalski Kolovrat ÔÇô 812 m n.m.v.

Pomladni izgled Krnskega pogorja 20.maja.

Korada je kot prvi ve─Źji hrib ki se dviguje iz Furlanske ravnice, zna─Źilno izpostavljena efektu orografskih padavin. V padavinsko bogatemu mesecu maju se je ta u─Źinek lepo izrazil pri skupni mese─Źni koli─Źini padavin, saj jih je postaja na Koradi zabele┼żila kar 328,4 mm, skoraj dvakrat toliko kot le nekaj kilometrov oddaljeno Kojsko:

Povpre─Źna mese─Źna temperatura = 12┬░C (po dekadah: 11,6┬░C; 9,9┬░C; 14,2┬░C)
Najvi┼íje dnevno povpre─Źje = 17,2┬░C (28.5.)
Najni┼żje dnevno povpre─Źje = 7,3┬░C (16.5.)
Število toplih dni (Tmax >= 25°C) = 0
Najni┼żja izmerjena temperatura = 4,3┬░C (16.5.)
Najvišja izmerjena temperatura = 22,1°C (28.5.)

Skupna koli─Źina padavin: 328,4 mm
Najve─Źja dnevna koli─Źina padavin: 58,4 mm (13.5.)

Najmo─Źnej┼íi sunek vetra: 53,1 km/h (1.5.)

Najmo─Źnej┼ía nevihta je Gori┼íka brda obiskala 23. maja. Na sliki je izrazit ‘shelf cloud’ pred nevihto. Razen mo─Źnega naliva s strelami in grmenjem ter nekaj zrn sodre drugih z nevihtami povezanih pojavov nismo zaznali. Ve─Ź superceli─Źnih neviht je bilo v Furlaniji tudi v zadnjih dneh meseca maja:

Za konec ┼íe dve zanimivosti, ena vremenska, druga astronomska. Na sliki levo so prikazani oblaki tipa Kumulus fractus nad So┼íko dolino ob prehodu nevihte z zgornje slike. Razvijejo se na obmo─Źju vzgornika, pod bazo nevihtnega oblaka, kjer je zrak ohlajen od padavin. Slika desno prikazuje sonce 9. maja, ko se je zgodil najzanimivej┼íi astronomski pojav tega meseca, tranzit planeta Merkurja prek son─Źeve ploskve. Pojav je relativno redek, tokrat je opazovanje motila obla─Źnost, zato je kvaliteta posnetka slab┼ía. Merkur je majcena pikica na spodnji levi polovici son─Źeve ploskve. Naslednji tak dogodek bomo lahko opazovali 11. novembra 2019:

 

Viri:

  • vremenske postaje na WineAndWeather.net

Za─Źetek julija je na┼íim krajem prinesel nov vro─Źinski val s temperaturami vse tja do 36┬░C in predvsem izjemno visoko zra─Źno vla┼żnostjo, ki je ┼íe pove─Źevala ob─Źutek vro─Źine. Temperature rosi┼í─Źa so se po vremenskih postajah na severnem Primorskem gibala celo med 25 in 27┬░C, kar je v na┼íih krajih prej redkost kot pravilo. Ko se nam je 8. julija od severozahoda pribli┼żala hladna fronta,┬áje tako vla┼żna zra─Źna masa predstavljala veliko nevarnost za mo─Źne nevihte z veliko to─Źo.

Ob prodoru doline proti jugovzhodu je na severnem Jadranu nastalo plitko ciklonsko obmo─Źje:

 

Visoka zra─Źna vlaga je rezultirala v visokih vrednostih CAPE-a pred fronto, ki je dosegal vrednosti do okoli 3000 J/kg. Visoka potencialna energija se je pokrivala z 20 do 25 m/s DLS-ja. Pred fronto je iz severnega Jadrana v Furlanijo in Bene─Źijo pri tleh vlekel zmeren jugovzhodnik, ki je vi┼íje povijal v jugozahodnik.

Na predfrontalnih konvergencah je nastalo ve─Ź neviht, prve ┼że pred poldnevom v alpskem svetu Furlanije. Nekatere od njih so bile superceli─Źne, ena od njih je potovala prek Bovca in Bleda vse do celjske kotline. Na poti je trosila to─Źo in mo─Źnej┼íe sunke vetra. Nekaj superceli─Źnih neviht je nastalo tudi na severovzhodu Slovenije. O 5 cm debeli to─Źi so poro─Źali iz Pomurja.

Radarski sliki supercelice v okolici Bovca in kasnej┼íe to─Źonosne nevihte v Pomurju:

 

Okoli 16:30 po lokalnem ─Źasu je severno od Vicenze v Italiji nastala mo─Źna superceli─Źna nevihta. ┼álo je za izrazito ‘right moover’ nevihtno celico. Ob 17:30 je med krajema Mira ter Dolo, zahodno od Benetk spustila tornado, ki je povzro─Źil pravo razdejanje na prizadetem obmo─Źju. Kmalu smo bili dele┼żni pretresljivih poro─Źil o smrtni ┼żrtvi in 30 po┼íkodovanih osebah. Ogromna gmotna ┼íkoda je nastala na stavbah, saj so bile nekatere zidane hi┼íe dobesedno zravnane z zemljo. Po prvih ocenah je jakost tornada dosegla F3 stopnjo (na Fujita┬álestvici od 0 do 5) z vetrovi do 250 km/h. Nadaljnja preu─Źevanja razpolo┼żljivih podatkov in analize ┼íkode bodo lahko pokazali, da je ┼ílo celo za tronado stopnje F4 po Fujita lestvici z vetrovi do 300 km/h.

Izrazit ‘hook echo’ na radarski sliki in satelitska slika z lepo vidno izolirano supercelico nad ravnino:

 

Ve─Ź podatkov o tornadu ter radarske in satelitske slike in ┼ítevilne fotografije najdete na spodnjih povezavah:

TORNADO MED MIRO IN DOLOM

BLOG – VALENTINA ABINANTI (zanimivo razmi┼íljanje izku┼íene italijanske stormchaserke o potrebi po sistemu za obve┼í─Źanje ljudi pred ekstremnimi vremenskimi pojavi)

Supercelica je kasneje potovala preko Benetk in pre┼íla nad morje, kjer je oslabela in razpadla. Od severozahoda se je prek Alp ┼że pribli┼żevala hladna fronta, v Bene┼íko-Furlanski ravnici pa se je predfrontalni nevihtni ┼íov nadaljeval. Nova celica je eksplodirala v hribih zahodno od Pordenone-ja in pre┼íla na ravnino zahodno od kraja Sacile. Struktura je razkrila ogromno HP supercelico z izjemnim RFD-jem. Kasneje je v okolici Pordenone-ja razvila lep ‘wall cloud’, vseeno pa kasneje hitro oslabela severno od Portogruara. Tudi ta celica je bila izrazit ‘right moover’, tornada pa ni sproducirala.

Radarski sliki celice ob prehodu v ravnino in kasneje nad Pordenone-jem. Na slikah se lepo vidi tudi prehod fronte prek Slovenije in pro┼żenje v Tr┼ża┼íkem zalivu:

 

Ogromen mezociklon z izrazitim RFD-jem ob prehodu celice iz hribov v ravnino. Panorama je nastala nekaj kilometrov vzhodno od kraja Sacile:

Pogled na mezociklon in tvorba ‘wall cloud-a’ ju┼żno od Pordenone-ja:

 

Wall cloud med Pordenone-jem in Portogruarom:
 

Kasneje so se nove nevihte spro┼żile ┼íe v Tr┼ża┼íkem zalivu, med 23:00 in polno─Źjo pa je Furlanijo pre┼íla hladna fronta, ki je prinesla┬á┼íe eno, tokrat ‘tail end Charlie’┬ásupercelico severno od Benetk. Slednja je tako kot popoldanska tornadna kon─Źala na severnem Jadranu. Squall linija, ki je nastala vzdol┼ż hladne fronte se je pomaknila nad zahodno Slovenijo. Pojavljali so se predvsem mo─Źni nalivi s pogostimi razelektritvami, to─Źe je bilo malo. O nekaj zrnih, ki niso naredila ve─Źje ┼íkode so poro─Źali iz Brestja v Gori┼íkih Brdih (osebni vir)┬áin Paljeva nad So┼íko dolino (poro─Źilo iz vremenske postaje Paljevo).

Radarska slika squall linije s ‘tail end Charlie’ supercelico v Bene─Źiji:

 

Prehod fronte je prinesel zahodni Sloveniji glavnino padavin v tem poslab┼íanju. Amaterske postaje so zabele┼żile slede─Źe koli─Źine padavin:

  • Paljevo (So┼íka dolina): 70 mm
  • Deskle (So┼íka dolina): 64,3 mm
  • Kojsko (Gori┼íka Brda): 56,1 mm
  • Gorenje Polje (So┼íka dolina): 46,8 mm
  • Biljana (Gori┼íka Brda): 46,5 mm
  • Korada (Kanalski Kolovrat): 40,9 mm
  • Hum (Gori┼íka Brda): 30 mm
  • Dolgi Laz (severna Banj┼íka planota): 25,7 mm
  • Nova Gorica: 23,4 mm

Razelektritve nad Novo Gorico pred bli┼żajo─Źo se hladno fronto:

 

Po prehodu fronte je zapihala burja, ki je v Vipavski dolini dosegala sunke do 115 km/h. Na postajah v Gori┼íkih Brdih in v So┼íki dolini je najmo─Źneje pihnilo v Kojskem, in sicer 74 km/h.

Viri:

Page 1 of 1612345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin