Toča postaja spet vse pogostejša spremljevalka kmetijstva. Ker je aktivna zaščita pred njo na obširnih vinogradniških površinah praktično nemogoča, ali vsaj tehnično zahtevna, se je potrebno soočati s posledicami in predvsem blažiti nastalo škodo. Lahko pričakujemo, da bo z nadaljnjim naraščanjem temperatur zraka ter dodatnim segrevanjem Severnega Jadrana, moč neviht v prihodnje še intenzivnejša, toča pa debelejša in pogostejša. Na tem mestu mogoče velja omeniti zanimivo opažanje zadnjih let. Vse toče so v Goriška brda prišle iz severne, oziroma severozahodne smeri. Po pripovedovanju domačinov je v preteklosti večina toč prihajala z nevihtami iz zahoda. Čeprav slednje morebiti drži, bi bila potrebna natančnejša analiza preteklih dogodkov, da bi trditev lahko potrdili. Na tej točki pozivam vse, ki morebiti še hranijo datume hudih ujm s točo v preteklosti, da mi jih posredujejo v komentarju na članek. Tako bomo lahko v prihodnosti naredili analizo vremenskih situacij in jih primerjali s točami današnjega modernega časa.

Bodi dovolj za uvod. Kaj se je torej zgodilo 9. julija 2018? Pogoji za točo so vsekakor bili! Popoldne je naše kraje doseglo višinsko jedro hladnega zraka. V višinah so pihali močni severni vetrovi. Vlažnost v prizemni plasti je bila sicer nekoliko skromna, CAPE-a smo imeli med 500 in 1000 J/kg, 12z sondaža iz Vidma je dajala slabih 600 J/kg, pri tleh je pihal šibak jugozahodni veter. Ob močnem vetru zgoraj smo imeli izjemen strig v plasti 0-6 km, ki je znašal med 40 – 60 vozlov.

Prikaz vremenske situacije, ki je vodila do razvoja toče. Na prvih dveh slikah zgoraj vidimo višinsko jedro hladnega zraka nad našimi kraji, sledi karta vetrov na višini 500 hPa, z vidnim močnim S-SZ tokom, kar potrjuje tudi Videmska 12z sondaža:

 

 

Še karte modelske napovedi, ki je lepo predvidela razvoj neviht nad Matajurskim pogorjem ter njihovo krepitev proti obali:

 

 

 

Do iniciacije neviht je prihajalo nad alpskimi vrhovi. Nevihta, ki je prinesla točo v Goriška brda je nastala nad Matajurjem in se je nato premikala proti jugu. Na radarski sliki padavin je hitro dosegla maksimalne odboje, ki so nakazovali prisotnost toče. Slednja je padala v pasu Kožbana – Hlevnik – Neblo – Fojana – Plešivo, nato je prišlo na radarski sliki do vidnega odklona nevihte v desno, kar je nakazovalo razvit mezocikon. Pot točonosne nevhte je tedaj peljala prek Krmina in Gradišča ob Soči do Fossalona, od koder so prav tako poročali o obsežni škodi. Nevihta je nato oslabela nad Severnim Jadranom, kjer je primanjkovalo energije, kar je razvidno tudi iz zgornje slike. Toča je v Goriških brdih po poročanju očividcev desgala velikosti oreha, na območju Kožbane je padala 15 minut, najprej na suho, nato med dežjem. Po tleh je bilo pobeljeno še pol ure po dogodku, ponekod so bili večji nanosi bele padavine.

Pogled na radarsko sliko padavin ter na štiri faze nevihte. Najprej vidimo iniciacijo nad Matajurjem, nato pot proti jugu prek Soške doline in doline reke Idrije, sledijo maksimalni odboji nad Goriškimi brdi, kjer pada debela toča, na zadnji sliki je supercelična faza nevihte nad furlanskim Fossalonom. Na prvi sliki je videti še predhodno supercelično nevihto, ki je nastala zahodneje nad Furlanijo. Zgodnjo fazo njenega razvoja je ujela tudi web kamera v Kojskem (slika nižje spodaj):

 

 

Škoda v Goriških brdih se od lokacije do lokacije spreminja. Določeni predeli pod Plešivim so utrpeli tudi med 90 in 100% škodo. V nalivu je v kratkem času padlo precej dežja. V Vipolžah 25 mm, v Šlovrencu 23 mm, v Kojskem 19,3 mm. Po toči je potrebno nasade čim prej zaščititi s fungicidi. Kjer karenca dovoljuje, uporabimo sredstva na osnovi folpeta. Za hitrejšo regeneracijo rastline dodamo aminokisline MC CREAM v odmerku 1 L/ha, za hitrejše sušenje poškodovanega grozdja ter proti botritisu uporabimo ZEOLITE FERTENIA v odmerku 2,5 kg/ha. Slednje tretiranje ponovimo še po prehodu hladne fronte v noči iz torka na sredo 11/07/2018, ko ponovno pričakujemo večje količine padavin. V vinogradih, kjer bo trgatev zgodnejša (denimo, nasadi za penino), se izogibamo uporabi folpeta, ki lahko povzroča težave v fermentaciji. Namesto tega lahko uporabimo kalijev metabisulfit v odmerku 1,5 kg/ha, v kombinaciji z MC CREAM ter ZEOLITE FERTENIA. Namesto navedenih pripravkov se lahko uporabi tudi sredstvo SOLFICAR v odmerku 5 kg/ha v cono grozdja.

 

Slike škode na grozdju po toči v Gradišču od Soči (levo) ter v Plešivem (desno):

 

Še vedno moramo posebno skrb posvečati oidiju vinske trte, ki se sedaj že pojavlja na občutljivejših sortah, kot je chardonnay. Še posebej moramo biti pozorni na izpiranje škropilne obloge zaradi pogostih padavin. Uporabljamo sistemike in polsistemike, kot so KUSABI 0,3 l/ha, FALCON 0,4 l/ha, COLLIS 0,4 l/ha, SERCADIS 0,15 l/ha, VIVANDO 0,2 l/ha, katerim dodamo močljivo žveplo v odmerku 3 – 4 kg/ha. Zaradi pogostih padavin se priporoča uporaba močila CONTROL DMP, ki izboljša oprijem in razporeditev sredstva po površini lista, hkrati pa nam omogoča enostavno in kontrolirano znižanje pH vrednosti škropilne brozge. Ob dodatku v rezervoar namreč obarva vodo glede na pH. Za izboljšanje delovanja aktivnih snovi se priporoča znižanje pH-ja škropilne brozge na 5,5.

Sredstva navedena v članku dobite v trgovini Enomarket d.o.o., Kojsko.

Priporočila kmetijskega zavoda za škropljenje vinogradov po toči: KLIK

VIRI

Januar je bil letos marec. No, skoraj marec, temperaturno gledano. Bil je zagotovo med najtoplejšimi januarji v zgodovini meritev temperature. Na vremenski postaji Enomarket Kojsko v Goriških brdih je s povprečjem 6,5°C zasedel drugo mesto, takoj za slavnim in ekstremno namočenim januarjem leta 2014, ki pri 7°C uživa v udobnem prestolu temperaturnih rekorderjev. Povprečje postaje za januar znaša 4,5°C. In zakaj marec, se sprašujete? Zato ker je v 80-ih na vremenski postaji ARSO v Vedrijanu marčevsko povprečje znašalo 7,9°C. Ni bilo bistveno topleje od letošnjega januarja, kajne!?

Če zime v januarju ni bilo na spregled, nas je ponovno obiskala februarja. Mesec je medtem, kot to pišemo, še v teku in najhladnejši dnevi šele prihajajo, vseeno pa nam je že ponudil kar nekaj mraza in sneženja. Obilne padavine v začetku meseca so predvsem v hribe severne Primorske prinesle debelo snežno odejo. Na Banjški planoti in v Lokovcu je padlo med 40 in 60 cm snega, snežna odeja se je nato ob občasnih padavinah še debelila, oziroma vsaj obnavljala.

Obilna snežna odeja v Gorenjem Lokovcu ter visoki zameti, ki so nastali ob pogosti burji. Ta je pihala tudi ob tokratnem obisku mrazišča. Sonce na levi sliki sije skozi fensko jasnino, sicer so iz orografske oblačnosti naletavale snežinke, burja je suh sneg dvigovala in oblikovala vedno nove zamete. Vremenske razmere so izziv za vzdrževalce cest, saj je potrebno novonastale zamete plužiti vsake dve uri, da se ohranja prevoznost cest:

 

Dno mrazišča ‘Na Dolin’ z debelo snežno odejo. Senzor meri temperaturo 1,7 m nad tlemi. Sprva je bil postavljen na višino 2 m, a se je ta razdalja od tal zmanjšala z debeljenjem snežne odeje zaradi sneženja in nanosov snega v dno kotanje z vetrom. Senzor nima radiacijskega ščita. V februarju ob jasnih dneh sonce za dve uri okoli popoldneva obsije dno mrazišča. Izmerki dnevnih temperatur so zato netočni:

 

Konec decembra smo z meritvami v Banjških mraziščih prenehali, senzorje pa smo ponovno postavili na mesta skupaj s prvim februarskim snegom. Večinoma oblačno vreme v prvi dekadi februarja ni postreglo s kaj prida mraza. V Lokovcu se je do -17°C ohladilo 4. februarja zvečer, na Banjšicah pa je bila najhladnejša noč 6. februarja, ko smo izmerili -16°C.

Na ugodne pogoje za ohlajanje smo morali čakati skoraj do sredine druge dekade meseca. 14. februarja ob polnoči se je ozračje vendarle umirilo, veter je ponehal, oblaki so se umaknili in temperature so hitro strmoglavile globoko pod ledišče. Velja sicer opozoriti, da je bila zračna masa nad našimi kraji nekoliko toplejša kot v času decemberskih rekordov. Vseeno je mirna noč z zelo nizko zračno vlažnostjo in transparentnim ozračjem omogočila novo rekordno znamko v mrazišču ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu. Na dnu mrazišča, na nadmorski višini 810 m smo zjutraj, pred sončnim vzhodom izmerili -25,5°C. Isto noč je Tmin na bližni vremenski postaji Dolgi Laz znašal -4,9°C. Razlika med temperaturo v mrazišču in izven njega je torej znašala velikih 20,6°C. Kot je razvidno iz grafa poteka temperature se je ohlajati pričelo relativno pozno, šele po polnoči, ko se je oblačnost umaknila.

Vremenska situacija nad Evropo 14. februarja zjutraj ter potek temperature v mrazišču ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu:

 

Manj ugodna za ohlajanje je bila naslednja noč na 15. februar. Čeprav jasno ozračje z nizko zračno vlago ni predstavljalo ovire, je zrak v mrazišču občasno premešala šibka burja, ki je pihala celo noč in s tem delno zavirala ohlajanje. Na vremenski postaji Dolgi Laz je v sunkih potegnilo do 30 km/h. Nad našimi kraji se je še zadrževal hladen zrak, v Dolgem Lazu je Tmin znašal -5°C. Ker je mrazišče ‘Na Dolin’ in na splošno Lokovec v dokaj neprevetreni dolini, veter ni imel večjega upliva na proces ohlajanja. Na grafu so sicer vidne motnje ohlajanja zaradi vetra, vseeno je bilo zjutraj doseženih zavidljivih -25°C.

Vremenska situacija nad Evropo 15. februarja zjutraj ter potek temperature v mrazišču ‘Na Dolin’ v Gorenjem Lokovcu:

 

Noč na 16. februar je bila prav tako zanimiva, saj je ob jasnem in suhem ozračju tudi veter ponehal. Žal se je najhladnejši zrak to noč že umaknil proti vzhodu. V Dolgem Lazu je bilo zjutraj le -3°C, v mrazišču pa se je ohladilo le še do -18,5°C. Je pa noč bila zanimiva iz vidika trajanja inverzije. Temperaturni obrat se je v mrazišču namreč ohranjal kar 15 ur, od 17h popoldne do 9h zjutraj naslednjega dne.

 

Mrazišče na Banjšicah tokrat ni postreglo z novim rekordom. V noči na 14. februar se je ohladilo le do -20,5°C, bližnja vremenska postaja v Okroglem je medtem zabeležila -5,1°C. Nekoliko toplejša zračna masa kot ob decembrskem rekordu, ko smo izmerili -24°C, ima kot kaže velik vpliv na minimalno temperaturo na dnu mrazišča. Za nove rekordne izmerke, bo najbrž potreben veliko hujši mraz tudi izven mrazišča.

Široka, odprta Banjška planota je zelo izpostavljena vetrovom. Burja v noči na 15. februar je izrazito vplivala na temperaturno inverzijo v mrazišču. Jezero hladnega zraka je veter ponoči pogosto premešal, kar se lepo vidi na skokih temperature na grafu. Tmin je bil skromnih -16,5°C.

Mirno ozračje naslednjo noč je dalo stabilno inverzijo, a zaradi toplejše zračne mase pod -14,5°C ni šlo.

Grafi poteka temperature v mrazišču na Banjšicah za dneve med 14. in 16. februarjem:

   

Banjška planota pozimi ni zanimiva le iz vidika nizkih temperatur. Pomembno jo sooblikuje tudi primorska burja. Ta na vrhovih grebenov pogosto presega hitrosti 100 km/h. V dnevu s šibko do zmerno burjo smo denimo na vrhu grebena Slemena izmerili sunek 70 km/h. Burja gradi zamete, na privetrnih travnikih pogosto odnese vso snežno odejo, tako da se pokaže golo travinje, kjer se sneg odlaga, pa nastajajo debeli zameti (slika levo). Ob burji je planota večinoma izven orografske oblačnosti, v katero je zavita Dinarska pregrada. Včasih oblačnost pokrije le severne dele planote in Lokovec. Iz oblačnosti naletavajo snežinke, na drevesih nastane ivje. Pogled proti oblačni gmoti vzhodno od Banjšic je na sliki desno:

 

Snežne zavese iz orografske oblačnosti na severnem delu Banjške planote (levo). Nastajanje orografskih oblakov nad grebenom Slemena (desno). Ko se zrak ob pregradi dviga, se ohlaja. Višek vodne pare pri tem kondenzira, nastanejo oblaki. Na drugi strani pregrade se zrak spušča in segreva, vodne kapljice izhlapevajo, oblaki se posušijo:

 

Ob burji pogosto lahko občudujemo virge. Gre za padavine iz oblakov, ki ne dosežejo tal, saj se zaradi zelo suhega ozračja posušijo, oziroma izhlapijo na poti proti tlom. Nekaj posebno lepih primerkov smo lahko opazovali nad Banjško planoto 19. februarja:

 

Meritve v mraziščih Banjške planote še naprej dajejo zanimive rezultate. Še vedno nismo bili deležni mirne noči z zelo mrzlo zračno maso. Mogoče jo dobimo v zaključku februarja, zato vas vabimo, da redno spremljate nove objave na naši spletni strani, kjer vas bomo obveščali o morebitnih novih temperaturnih rekordih.

Viri:

Močna okužba grozdov z oidijem.

Nova rastna sezona se hitro bliža in z njo ponoven boj z eno najnevarnejših bolezni v naših vinogradih, pepelovko vinske trte, oziroma oidijem vinske trte (Uncinula necator). V Primorskih vinogradih se pri škropljenju proti tej bolezni večinoma zanašamo na napovedi Kmetijskih zavodov in prognostičnih služb ter na priporočene razmake med škropljenji, ki nam jih priporočajo proizvajalci in prodajalci fitofarmacevtskih sredstev.

Toda nevarnost okužbe se od lokacije do lokacije lahko močno razlikuje. Najbolj natančen in racionalen način spremljanja razvoja bolezni ter izbire časa varstva je uporaba prognostičnih modelov, ki temeljijo na  vremenskih spremenljivkah, kot so temperatura, padavine, zračna vlaga, omočenost lista ter fenofaza rastline. Vremenske spremenljivke pridobijo iz vremenskih postaj, ki so postavljene na reprezentativnih lokacijah znotraj vinogradov določenega pridelovalnega območja, za določitev fenofaz pa je potrebno pregledovanje vinogradov na terenu s strani prognostične službe. Iz teh podatkov izračunajo verjetnost okužbe.

Za boljše razumevanje prognoze oidija na podlagi vremenskih spremenljivk, bomo predstavili dva modela, ki so jih razvili na Univerzi Davis v Kaliforniji. Predvsem prvi je široko uporabljen v številnih pridelovalnih območjih širom sveta, drugi pa je zanimiv za ekološke pridelovalce, ki v sistemih varstva pred oidijem vinske trte uporabljajo večinoma žveplove pripravke.

OIDIJ VINSKE TRTE (razvojni krog)

Najprej spomnimo na nekaj osnovnih dejstev o razvojnem krogu oidija. Gliva prezimi v obliki micelija v dormantnih brstih, ali v obliki kleistotecijev, spolnih trosišč glive. V večini vinorodnih dežel je prevladujoča oblika prezimovanja kleistotecij. Askospore dozrijo pozno poleti, ko padejo na okuženo zeleno tkivo, od koder so odnešene s pomočjo vode na trajne dele rastline (deblo, kordoni), kjer prezimijo. V toplih zimskih in spomladanskih dneh, ko je na voljo dovolj vlage, kleistoteciji počijo in sprostijo askospore, katere se zapičijo in pričnejo brsteti na spodnji strani listov. Nespolni trosi, konidiji, nastanejo 7 do 10 dni po primarni okužbi z askosporami. Konidiji se nato tvorijo celotno rastno dobo, dokler za to obstajajo ugodne temperature med 21 in 29,5°C.

Če gliva prezimi v obliki micelija v dormantnih brstih, mladike pokažejo bolezenske znake hitro po brstenju. Na takih obolelih mladikah nastajajo konidiji, ki povzročajo nove sekundarne okužbe. Bolezenska znamenja so spomladi redko opažena, če temperature presegajo 26,5°C, toda pri temperaturah med 21 in 29,5°C se bolezenska znamenja pojavijo hitro po brstenju. Pri temperaturah med 15 in 20°C je pojav bolezenskih znamenj zakasnjen.

Nespolne spore – konidiji (oidiji).

VARSTVO

Varstvo je potrebno opravljati vso rastno dobo, uspešnost je v veliki meri odvisna od zmanjšanja količine inokuluma zgodaj v rastni dobi ter v uspešnem zatiranju nadaljnjih okužb. Čas prvega tretiranja je odvisen od fungicida, ki ga uporabimo, fenofaze rastline in potencialne okužbe. Vlaga iz megle, ali dežja deluje kot sprožilec za sproščanje askospor in takoj po brstenju pride do okužb na zelenem tkivu, ko temperatura preseže 10°C. V tem času opravimo škropljenje s kontaktnimi sredstvi čimprej, kot je mogoče, da preprečimo nastanek nespolnih trosov, konidijev. V popolnoma suhem vremenu je nevarnost za okužbo bistveno manjša. Raziskave so pokazale, da je pred uporabo drugih fungicidov priporočljiva uporaba žveplovih pripravkov. Prvo škropljenje opravimo v času brstenja, nato nadaljujemo s škropljenji z žveplovimi pripravki, ali z drugimi fungicidi v skladu s pritiskom bolezni. Pogostost tretiranj je odvisna od vrste uporabljenega fungicida in vremenskih pogojev. Pri grozdju za vino s škropljenji končamo, ko sladkorna stopnja v jagodah doseže 12 °Brix.

Sistemični in mezosistemični organski fungicidi so najprimernejši za zaščito trte, ko je pritisk bolezni velik. Takrat se izogibamo uporabi izključno žvepla, biotičnih pripravkov, SAR pripravkov ter kontaktnih fungicidov, saj ne nudijo zadostne zaščite pred boleznijo. 50 % kontrole nad boleznijo prispevajo tudi pravočasno in dobro opravljena zelena dela v vinogradu. Več o ekološkem varstvu in učinkovitosti le tega.

SPREMLJANJE POGOJEV IN ODLOČITEV ZA TRETIRANJE

Spomladi kleistoteciji sproščajo askospore, ko pade več kot 2 mm dežja. Do okužbe pride, ko dežju sledi 10 do 13 ur neprestane omočenosti lista in temperature ostajajo med 10 in 26,5°C. 7 do 10 dni po primarni okužbi v vinogradih opravimo kontrolo prisotnosti bolezni s pomočjo naključno izbranih 10 do 15 bazalnih listov, s približno 20 trt. Spodnjo stran listov pregledamo na prisotnost trosov. Če najdemo bolezenske znake, pričnemo s spremljanjem bolezni s pomočjo modela.

INDEKS TVEGANJA

Ko pride do primarne okužbe, so idealne temperature za rast glive med 21 in 29,5°C. Temperature nad 35°C upočasnijo rast glive. Indeks tveganja uporablja dnevne temperature za določanje tveganja nastanka bolezni in predvidi čas tretiranja. Ko uporabljamo indeks tveganja, moramo vselej spremljati pojav morebitnih bolezenskih znamenj v vinogradu.

PREPREČEVANJE POJAVA ODPORNOSTI – ANTIREZISTENČNA STRATEGIJA

Kolobarjenje z aktivnimi snovmi z različnim načinom delovanja je nujno, za uspešno preprečevanje nastanka odpornosti. Ko uporabljamo kombinirane fungicide z več aktivnimi snovmi, se izogibamo zaporednemu tretiranju z aktivnimi snovmi, ki imajo sorodno delovanje.

MODEL št.1: GUBLER-THOMASOV MODEL

Opozorilo: Pred uporabo modela, ki še ni bil validiran, ali predhodno preizkušen v poljskih preizkusih na specifični lokaciji, je potrebno opraviti testiranje v eni, ali dveh rastnih sezonah pod lokalnimi pogoji. Tako zagotovimo delovanje modela na željeni lokaciji.

Lokacija senzorjev: v coni grozdja, v listni steni

Vhodne spremenljivke:

  • Okoljske: Urna povprečna temperatura, maksimalna dnevna temperatura, urna omočenost lista (samo pri modelu za askospore)
  • Računske: Dnevna povprečna temperatura, dnevno število ur, ko je temperatura med 21 in 29,5°C, količina časa, ko je temperatura nad 35°C

Opis modela:

Model loči dva stadija glive na podlagi biologije patogena, fazo askospor (spolna faza – primarna okužba) ter konidijsko fazo (nespolna faza – sekundarne okužbe med rastno sezono).

Faza askospor (spolna faza – primarna okužba):

Za določitev nevarnosti okužbe z askosporami, model računa povprečno dnevno temperaturo ter meri trajanje omočenosti lista v urah. Model deluje na osnovi modificirane Millsove tabele za jablanov škrlup (Venturia inaequalis) s predvidevanjem okužbe na osnovi 2/3 vsote ur omočenosti lista (drugi stolpec, tabela 1):

Tabela 1: Modificirana Millsova tabela: Število ur omočenosti lista, potrebno za okužbo z askosporami.

Konidijska faza (nespolna faza – sekundarne okužbe):

  1. Start konidijske faze je sprožen zgodaj v rastni sezoni s tremi zaporednimi dnevi s 6 zaporednimi urami s temperaturo med 21 in 29,5°C. Za vsakega od teh treh dni model pripiše 20 točk k indeksu nevarnosti pojava okužbe.
  2. Indeks konidijske okužbe se poviša za 20 točk vsak naslednji dan, z vsaj šestimi zaporednimi urami s temperaturo med 21 in 29,5°C.
  3. Če je v dnevu manj kot šest ur s temperaturo med 21 in 29,5°C, se od indeksa odšteje 10 točk. To se zgodi, če temperatura pade pod 21, ali naraste prek 29,5°C za več kot 45 minut. Za to količino se smatra, da prekine akumulacijo temperaturnih vsot.
  4. Če je temperatura enaka, ali višja od 35°C vsaj 15 minut, se od indeksa odvzame 10 točk.
  5. Če je na isti dan vsaj šest ur s temperaturo 21 do 29,5°C in temperatura za vsaj 15 minut doseže, ali preseže 35°C, model k dnevu doda 20 točk, a odšteje 10 točk zaradi visoke temperature. Se pravi za tak dan model doda 10 točk.
  6. Če je indeks ob koncu dneva po odštevanju točk negativen, se ga resetira na 0. Če je indeks ob koncu dneva po prištevanju točk večji od 100, se ga resetira na 100.
  7. Na katerikoli dan se indeks ne sme zmanjšati za več kot 10 točk in narasti za več kot 20 točk.

Mejne vrednosti za ukrepanje – indeks tveganja:

Glede na model, do okužbe z askosporami pride, ko so izpolnjeni pogoji iz modificirane Millsove tabele. Na primer: Pri povprečni dnevni temperaturi 12,8°C, mora biti list omočen 16 ur, da pride do močne okužbe. Pri 18,3°C je poreben čas omočenosti lista 12 ur.

Za konidijske okužbe čas tretiranj s fungicidi temelji na temperaturi, vrsti fungicida in intervala med škropljenji. Indeks nižji od 30 nam omogoča intervale škropljenj podaljšati na najdaljše priporočene na etiketi. Indeks med 40 in 50 priporoča srednje dolge intervale, indeks med 60 in 100 nam pove, da je pritisk bolezni visok, zato naj bodo razmaki med škropljenji skrajšani na minimum po etiketi. Po tretiranju se indeks resetira na 0.

Tabela 2: Indeks pritiska bolezni in potrebni presledki pri škropljenju s fungicidi.

1 – Bacillus subtilis (Serenade ASO)

2 – SAR = Systemic acquired resistance (sistemsko pridobljena odpornost – PREVIEN BIO, DINAMICO MICRO)

3 – DMI = Demethylation inhibitors – IBE sistemiki, kot so tebukonazol – BALTAZAR, FALCON, FOLICUR, LUNA EXPERIENCE, MYSTIC 250 EC NATIVO 75 WG, ORIUS 25 EW, STAR TEBUKONAZOL, TEBUSHA 25% EW, tetrakonazol – DOMARK 100 EC, TALENDO EXTRA, penkonazol – TOPAS 100 EC, TOPAZE, difekonazol – DYNALI, SCORE 250 EC; miklobutanil – MISHA 20 EW, POSTALON 90 SC, SYSTHANE 20 EW

4 – trifloksistrobin – NATIVO 75 WG, krezoksim-metil – COLLIS, piraklostrobin – CABRIO TOP, boskalid – CANTUS, COLLIS

Več o registriranih fitofarmacevtskih sredstvih.

Validacija modela

Validacija modela je bila opravljena od leta 1995 dalje v različnih vinorodnih deželah Kalifornije. V letu 1997 ‘California PestCast’ sponzorira validacijske projekte na trtah za pridelavo namiznega grozdja in grozdja za vino ter pridelavo rozin. Model je bil validiran tudi v New Yorku, Washingtonu in Oregonu, v Nemčiji, Avstriji in Avstraliji.

Implementacija modela

Ta model uporablja Univerza v Kaliforniji, fitopatolog Doug Gubler, pridelovalci, svetovalci kmetijskih zadrug in licencirani svetovalci v vinorodnih deželah Kalifornije.

MODEL št.2

Lokacija senzorjev: lokalne vremenske postaje

Vhodni podatki: okoljski – izmerjene in napovedane najvišje in najnižje dnevne temperature, padavine nad 2 mm.

Opis modela:

Razvit za grozdje za vino in pridelavo rozin. Temelji na predpostavkah, da je glavni razlog za ponavljanje aplikacij žvepla v vinogradih, izpiranje le tega z dežjem ter rast vinske trte. Dnevni indeks oidija (DIO) je izračunan iz dnevnih minimalnih in maksimalnih temperatur (glej tabelo 3). Dnevni DIO se seštevajo, tako dobimo indeks oidija (IO). DIO se prične akumulirati dvanajst dni po fenofazi prvega razvitega lista, oziroma, ko mladike dosežejo 15 cm dolžine (kar se zgodi prej). Akumulacija se nato nadaljuje dokler jagode ne vsebujejo 12 do 15 % sladkorja:

Tabela 3: DIO (dnevni indeks oidija) na podlagi različnih dnevnih maksimalnih in minimalnih temperatur.

*…pri zelo visokih dnevnih temperaturah je odmerke žvepla potrebno zmanjšati, da se izognemo ožigom listja. Če je mogoče, z žveplenimi pripravki tretiramo zvečer, ko temperature padejo pod 32°C, da omogočimo počasno oksidacijo tekom noči in se s tem izognemo listnim ožigom, ki nastanejo pri višjih dnevnih temperaturah.

Tabela 4: Primeri izračuna IO:

Vsako naslednje škropljenje z žveplenimi pripravki opravimo, ko IO doseže, ali preseže vrednost 1 od zadnjega tretiranja.  Ko količina padavin preseže 2,5 mm moramo ponoviti škropljenje v vinogradih.

ZAKLJUČEK

Obravnavani modeli lahko izdatno vplivajo na zmanjšanje porabe fitofarmacevtskih sredstev ter s tem zmanjšajo stroške za zaščito ter zmanjšajo obremenitev okolja. Ker je relief v Slovenskih vinorodnih deželah zelo raznolik, je pred uporabo takih modelov obvezno potrebno preveriti njihovo učinkovitost na določeni lokaciji. Če tega ne naredimo, tvegamo popolno izgubo pridelka. Oba modela iz današnjega članka sta prosto dostopna na svetovnem spletu, obstajajo pa še številni novejši, prilagojeni na drugačne okoljske razmere. Slednji so plačljivi, nekateri so že bili preizkušeni na slovenskih kmetijskih zavodih.

Za več informacij ter nakup sredstev za zaščito pokličite Enomarket d.o.o., Kojsko.

VIRI

Page 1 of 5712345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin