Mo─Źna oku┼żba grozdov z oidijem.

Nova rastna sezona se hitro bli┼ża in z njo ponoven boj z eno najnevarnej┼íih bolezni v na┼íih vinogradih, pepelovko vinske trte, oziroma┬áoidijem vinske trte (Uncinula necator). V Primorskih vinogradih se pri ┼íkropljenju proti tej bolezni ve─Źinoma zana┼íamo na napovedi Kmetijskih zavodov in prognosti─Źnih slu┼żb ter na priporo─Źene razmake med ┼íkropljenji, ki nam jih priporo─Źajo proizvajalci in prodajalci fitofarmacevtskih sredstev.

Toda nevarnost oku┼żbe se od lokacije do lokacije lahko mo─Źno razlikuje. Najbolj natan─Źen in racionalen na─Źin spremljanja razvoja bolezni ter┬áizbire ─Źasa varstva┬áje uporaba prognosti─Źnih modelov, ki temeljijo na┬á vremenskih spremenljivkah, kot so temperatura, padavine, zra─Źna vlaga, omo─Źenost lista ter fenofaza rastline. Vremenske spremenljivke pridobijo iz vremenskih postaj, ki so postavljene na reprezentativnih lokacijah znotraj vinogradov dolo─Źenega pridelovalnega obmo─Źja, za dolo─Źitev fenofaz pa je potrebno pregledovanje vinogradov na terenu s strani prognosti─Źne slu┼żbe. Iz teh podatkov izra─Źunajo verjetnost oku┼żbe.

Za bolj┼íe razumevanje prognoze oidija na podlagi vremenskih spremenljivk, bomo predstavili dva modela, ki so jih razvili na Univerzi Davis┬áv Kaliforniji. Predvsem prvi je ┼íiroko uporabljen v ┼ítevilnih pridelovalnih obmo─Źjih ┼íirom sveta, drugi pa je zanimiv za ekolo┼íke pridelovalce, ki┬áv sistemih varstva pred┬áoidijem vinske trte uporabljajo ve─Źinoma ┼żveplove pripravke.

OIDIJ VINSKE TRTE (razvojni krog)

Najprej spomnimo na nekaj osnovnih dejstev o razvojnem krogu oidija. Gliva prezimi v obliki micelija v dormantnih brstih, ali v obliki kleistotecijev, spolnih trosi┼í─Ź glive.┬áV ve─Źini vinorodnih de┼żel je prevladujo─Źa oblika prezimovanja kleistotecij. Askospore dozrijo pozno poleti, ko padejo na oku┼żeno zeleno tkivo, od koder so odne┼íene s pomo─Źjo vode na trajne dele rastline (deblo, kordoni), kjer prezimijo. V toplih zimskih in spomladanskih dneh, ko je na voljo dovolj vlage, kleistoteciji po─Źijo in sprostijo askospore, katere se zapi─Źijo in pri─Źnejo brsteti na spodnji strani listov. Nespolni trosi, konidiji, nastanejo 7 do 10 dni po primarni oku┼żbi z askosporami. Konidiji se nato tvorijo celotno rastno dobo, dokler za to obstajajo ugodne temperature med 21 in 29,5┬░C.

─îe gliva prezimi v obliki micelija v dormantnih brstih, mladike poka┼żejo bolezenske znake hitro po brstenju. Na takih obolelih mladikah nastajajo konidiji, ki povzro─Źajo nove sekundarne oku┼żbe. Bolezenska znamenja so spomladi redko opa┼żena, ─Źe temperature presegajo 26,5┬░C, toda pri temperaturah med 21 in 29,5┬░C se bolezenska znamenja pojavijo hitro po brstenju. Pri temperaturah med 15 in 20┬░C je pojav bolezenskih znamenj zakasnjen.

Nespolne spore – konidiji (oidiji).

VARSTVO

Varstvo je potrebno opravljati vso rastno dobo, uspe┼ínost je v veliki meri odvisna od zmanj┼íanja koli─Źine inokuluma zgodaj v rastni dobi ter v uspe┼ínem zatiranju nadaljnjih oku┼żb. ─îas prvega tretiranja je odvisen od fungicida, ki ga uporabimo, fenofaze rastline in potencialne oku┼żbe. Vlaga iz megle, ali de┼żja deluje kot spro┼żilec za spro┼í─Źanje askospor in takoj po brstenju pride do oku┼żb na zelenem tkivu, ko temperatura prese┼że 10┬░C. V tem ─Źasu opravimo ┼íkropljenje s kontaktnimi sredstvi ─Źimprej, kot je mogo─Źe, da prepre─Źimo nastanek nespolnih trosov, konidijev. V popolnoma suhem vremenu je nevarnost za oku┼żbo bistveno manj┼ía. Raziskave so pokazale, da je pred uporabo drugih fungicidov priporo─Źljiva uporaba ┼żveplovih pripravkov. Prvo ┼íkropljenje opravimo v ─Źasu brstenja, nato nadaljujemo s ┼íkropljenji z ┼żveplovimi pripravki, ali z drugimi fungicidi v skladu s pritiskom bolezni. Pogostost tretiranj je odvisna od vrste uporabljenega fungicida in vremenskih pogojev. Pri grozdju za vino s ┼íkropljenji kon─Źamo, ko sladkorna stopnja v jagodah dose┼że 12 ┬░Brix.

Sistemi─Źni in mezosistemi─Źni organski fungicidi so najprimernej┼íi za za┼í─Źito trte, ko je pritisk bolezni velik. Takrat se izogibamo uporabi izklju─Źno ┼żvepla, bioti─Źnih pripravkov, SAR pripravkov ter kontaktnih fungicidov, saj ne nudijo zadostne za┼í─Źite pred boleznijo. 50 % kontrole nad boleznijo prispevajo tudi pravo─Źasno in dobro opravljena zelena dela v vinogradu. Ve─Ź o ekolo┼íkem varstvu in u─Źinkovitosti le tega.

SPREMLJANJE POGOJEV IN ODLO─îITEV ZA TRETIRANJE

Spomladi kleistoteciji spro┼í─Źajo askospore, ko pade ve─Ź kot 2 mm de┼żja. Do oku┼żbe pride, ko de┼żju sledi 10 do 13 ur neprestane omo─Źenosti lista in temperature ostajajo med 10 in 26,5┬░C. 7 do 10 dni po primarni oku┼żbi v vinogradih opravimo kontrolo prisotnosti bolezni s pomo─Źjo naklju─Źno izbranih 10 do 15 bazalnih listov, s pribli┼żno 20 trt. Spodnjo stran listov pregledamo na prisotnost trosov. ─îe najdemo bolezenske znake, pri─Źnemo s spremljanjem bolezni s pomo─Źjo modela.

INDEKS TVEGANJA

Ko pride do primarne oku┼żbe, so idealne temperature za rast glive med 21 in 29,5┬░C. Temperature nad 35┬░C upo─Źasnijo rast glive. Indeks tveganja uporablja dnevne temperature za dolo─Źanje tveganja nastanka bolezni in predvidi ─Źas tretiranja. Ko uporabljamo indeks tveganja, moramo vselej spremljati pojav morebitnih bolezenskih znamenj v vinogradu.

PREPRE─îEVANJE POJAVA ODPORNOSTI – ANTIREZISTEN─îNA STRATEGIJA

Kolobarjenje z aktivnimi snovmi z razli─Źnim na─Źinom delovanja je nujno, za uspe┼íno prepre─Źevanje nastanka odpornosti. Ko uporabljamo kombinirane fungicide z ve─Ź aktivnimi snovmi, se izogibamo zaporednemu tretiranju z aktivnimi snovmi, ki imajo sorodno delovanje.

MODEL št.1: GUBLER-THOMASOV MODEL

Opozorilo: Pred uporabo modela, ki ┼íe ni bil validiran, ali predhodno preizku┼íen v poljskih preizkusih na specifi─Źni lokaciji, je potrebno opraviti testiranje v eni, ali dveh rastnih sezonah pod lokalnimi pogoji. Tako zagotovimo delovanje modela┬ána ┼żeljeni lokaciji.

Lokacija senzorjev: v coni grozdja, v listni steni

Vhodne spremenljivke:

  • Okoljske: Urna povpre─Źna temperatura, maksimalna dnevna temperatura, urna omo─Źenost lista (samo pri modelu za askospore)
  • Ra─Źunske: Dnevna povpre─Źna temperatura, dnevno ┼ítevilo ur, ko je temperatura med 21 in 29,5┬░C, koli─Źina ─Źasa, ko je temperatura nad 35┬░C

Opis modela:

Model lo─Źi dva stadija glive na podlagi biologije patogena, fazo askospor (spolna faza ÔÇô primarna oku┼żba) ter konidijsko fazo (nespolna faza ÔÇô sekundarne oku┼żbe med rastno sezono).

Faza askospor (spolna faza ÔÇô primarna oku┼żba):

Za dolo─Źitev nevarnosti oku┼żbe z askosporami, model ra─Źuna povpre─Źno dnevno temperaturo ter meri trajanje omo─Źenosti lista v urah. Model deluje na osnovi modificirane Millsove tabele za jablanov ┼íkrlup (Venturia inaequalis) s predvidevanjem oku┼żbe na osnovi 2/3 vsote ur omo─Źenosti lista (drugi stolpec, tabela 1):

Tabela 1: Modificirana Millsova tabela: ┼átevilo ur omo─Źenosti lista, potrebno za oku┼żbo z askosporami.

Konidijska faza (nespolna faza ÔÇô sekundarne oku┼żbe):

  1. Start konidijske faze je spro┼żen zgodaj v rastni sezoni s tremi zaporednimi dnevi s 6 zaporednimi urami s temperaturo med 21 in 29,5┬░C. Za vsakega od teh treh dni model pripi┼íe 20 to─Źk k indeksu nevarnosti pojava oku┼żbe.
  2. Indeks konidijske oku┼żbe se povi┼ía za 20 to─Źk vsak naslednji dan, z vsaj ┼íestimi zaporednimi urami s temperaturo med 21 in 29,5┬░C.
  3. ─îe je v dnevu manj kot ┼íest ur s temperaturo med 21 in 29,5┬░C, se od indeksa od┼íteje 10 to─Źk. To se zgodi, ─Źe temperatura pade pod 21, ali naraste prek 29,5┬░C za ve─Ź kot 45 minut. Za to koli─Źino se smatra, da prekine akumulacijo temperaturnih vsot.
  4. ─îe je temperatura enaka, ali vi┼íja od 35┬░C vsaj 15 minut, se od indeksa odvzame 10 to─Źk.
  5. ─îe je na isti dan vsaj ┼íest ur s temperaturo 21 do 29,5┬░C in temperatura za vsaj 15 minut dose┼że, ali prese┼że 35┬░C, model k dnevu doda 20 to─Źk, a od┼íteje 10 to─Źk zaradi visoke temperature. Se pravi za tak dan model doda 10 to─Źk.
  6. ─îe je indeks ob koncu dneva po od┼ítevanju to─Źk negativen, se ga resetira na 0. ─îe je indeks ob koncu dneva po pri┼ítevanju to─Źk ve─Źji od 100, se ga resetira na 100.
  7. Na katerikoli dan se indeks ne sme zmanj┼íati za ve─Ź kot 10 to─Źk in narasti za ve─Ź kot 20 to─Źk.

Mejne vrednosti za ukrepanje ÔÇô indeks tveganja:

Glede na model, do oku┼żbe z askosporami pride, ko so izpolnjeni pogoji iz modificirane Millsove tabele. Na primer: Pri povpre─Źni dnevni temperaturi 12,8┬░C, mora biti list omo─Źen 16 ur, da pride do mo─Źne oku┼żbe. Pri 18,3┬░C je poreben ─Źas omo─Źenosti lista 12 ur.

Za konidijske oku┼żbe ─Źas tretiranj s fungicidi temelji na temperaturi, vrsti fungicida in intervala med ┼íkropljenji. Indeks ni┼żji od 30 nam omogo─Źa intervale ┼íkropljenj podalj┼íati na najdalj┼íe priporo─Źene na etiketi. Indeks med 40 in 50 priporo─Źa srednje dolge intervale, indeks med 60 in 100 nam pove, da je pritisk bolezni visok, zato naj bodo razmaki med ┼íkropljenji skraj┼íani na minimum po etiketi. Po tretiranju se indeks resetira na 0.

Tabela 2: Indeks pritiska bolezni in potrebni presledki pri škropljenju s fungicidi.

1 ÔÇô Bacillus subtilis (Serenade ASO)

2 ÔÇô SAR = Systemic acquired resistance (sistemsko pridobljena odpornost ÔÇô PREVIEN BIO, DINAMICO MICRO)

3 ÔÇô DMI = Demethylation inhibitors – IBE sistemiki, kot so tebukonazol ÔÇô BALTAZAR, FALCON, FOLICUR, LUNA EXPERIENCE, MYSTIC 250 EC NATIVO 75 WG, ORIUS 25 EW, STAR TEBUKONAZOL, TEBUSHA 25% EW, tetrakonazol ÔÇô DOMARK 100 EC, TALENDO EXTRA, penkonazol ÔÇô TOPAS 100 EC, TOPAZE, difekonazol ÔÇô DYNALI, SCORE 250 EC; miklobutanil ÔÇô MISHA 20 EW, POSTALON 90 SC, SYSTHANE 20 EW

4 ÔÇô trifloksistrobin ÔÇô NATIVO 75 WG, krezoksim-metil – COLLIS, piraklostrobin ÔÇô CABRIO TOP, boskalid ÔÇô CANTUS, COLLIS

Ve─Ź o registriranih fitofarmacevtskih sredstvih.

Validacija modela

Validacija modela je bila opravljena od leta 1995 dalje v razli─Źnih vinorodnih de┼żelah Kalifornije. V letu 1997 ÔÇśCalifornia PestCastÔÇÖ sponzorira validacijske projekte na trtah za pridelavo namiznega grozdja in grozdja za vino ter pridelavo rozin. Model je bil validiran tudi v New Yorku, Washingtonu in Oregonu, v Nem─Źiji, Avstriji in Avstraliji.

Implementacija modela

Ta model uporablja Univerza v Kaliforniji, fitopatolog Doug Gubler, pridelovalci, svetovalci kmetijskih zadrug in licencirani svetovalci v vinorodnih de┼żelah Kalifornije.

MODEL št.2

Lokacija senzorjev: lokalne vremenske postaje

Vhodni podatki: okoljski ÔÇô izmerjene in┬ánapovedane najvi┼íje in najni┼żje dnevne temperature, padavine nad 2 mm.

Opis modela:

Razvit za grozdje za vino in pridelavo rozin. Temelji na predpostavkah, da je glavni razlog za ponavljanje aplikacij ┼żvepla v vinogradih, izpiranje le tega z de┼żjem ter rast vinske trte. Dnevni indeks oidija (DIO) je izra─Źunan iz dnevnih minimalnih in maksimalnih temperatur (glej tabelo 3). Dnevni DIO se se┼ítevajo, tako dobimo indeks oidija (IO). DIO se pri─Źne akumulirati dvanajst dni po fenofazi prvega razvitega lista, oziroma, ko mladike dose┼żejo 15 cm dol┼żine (kar se zgodi prej). Akumulacija se nato nadaljuje dokler jagode ne vsebujejo 12 do 15 % sladkorja:

Tabela 3: DIO (dnevni indeks oidija) na podlagi razli─Źnih dnevnih maksimalnih in minimalnih temperatur.

*ÔÇŽpri zelo visokih dnevnih temperaturah je odmerke ┼żvepla potrebno zmanj┼íati, da se izognemo o┼żigom listja. ─îe je mogo─Źe, z ┼żveplenimi pripravki tretiramo zve─Źer, ko temperature padejo pod 32┬░C, da omogo─Źimo po─Źasno oksidacijo tekom no─Źi in se s tem izognemo listnim o┼żigom, ki nastanejo pri vi┼íjih dnevnih temperaturah.

Tabela 4: Primeri izra─Źuna IO:

Vsako naslednje ┼íkropljenje z ┼żveplenimi pripravki opravimo, ko┬áIO dose┼że, ali prese┼że vrednost┬á1 od zadnjega tretiranja. ┬áKo koli─Źina padavin prese┼że 2,5 mm moramo ponoviti ┼íkropljenje v vinogradih.

ZAKLJU─îEK

Obravnavani modeli lahko izdatno vplivajo na zmanj┼íanje porabe fitofarmacevtskih sredstev ter s tem zmanj┼íajo stro┼íke za za┼í─Źito ter zmanj┼íajo obremenitev okolja. Ker je relief v Slovenskih vinorodnih de┼żelah zelo raznolik, je pred uporabo takih modelov obvezno potrebno preveriti njihovo u─Źinkovitost na dolo─Źeni lokaciji. ─îe tega ne naredimo, tvegamo popolno izgubo pridelka. Oba modela iz dana┼ínjega ─Źlanka sta prosto dostopna na svetovnem spletu, obstajajo pa ┼íe ┼ítevilni novej┼íi, prilagojeni na druga─Źne okoljske razmere. Slednji so pla─Źljivi, nekateri so ┼że bili preizku┼íeni na slovenskih kmetijskih zavodih.

Za ve─Ź informacij ter nakup sredstev za za┼í─Źito┬ápokli─Źite Enomarket d.o.o., Kojsko.

VIRI

V Sloveniji v okviru Slovenskega meteorolo┼íkega foruma potekajo meritve temperatur v mrazi┼í─Źih Alp in Dinaridov. V Zahodni Sloveniji takih meritev doslej ni bilo veliko, oziroma so bile omejene na mrazi┼í─Źa Trnovske planote. Zato smo se na WineAndWeather.net v zadnjih letih lotili┬ámeritev temperatur v mrazi┼í─Źih Banj┼íke planote. Cilj je ugotoviti, kako nizko lahko pade temperatura na tej kra┼íki planoti, polni kotanj, vrta─Ź in uval. Prvi rezultati┬ádosedanjih meritev so predstavljeni v spodnjem ─Źlanku.

MRAZIŠČA

Mrazi┼í─Źa so obmo─Źja, kjer se v jasnih in mirnih no─Źeh temperatura zraka spusti precej ni┼żje kot v okolici na podobni nadmorski vi┼íini (Ortar, 2011). Gre za konkavne reliefne oblike, ki segajo od majhnih, nekajmetrskih kotanj do ve─Źkilometrskih kra┼íkih polj. Najpogosteje jih najdemo v kra┼íkem svetu. Gre za obmo─Źja pogostega mraza┬á(Verta─Źnik, 2009).

Obi─Źajno temperatura zraka z vi┼íino pada, lahko pa tudi nara┼í─Źa. Temu pojavu pravimo temperaturni obrat, ali inverzija. Nastane v jasnih no─Źeh kot posledica negativne sevalne bilance, zaradi katere se tla in zrak nad tlemi ohlajajo. V kotanje in doline se steka hladnej┼íi zrak z okoli┼íkih pobo─Źij in tam zastaja. Ta pojav je najbolj izrazit v mrazi┼í─Źih.

─îasovni potek temperature v mrazi┼í─Źu je na tipi─Źen jasen in miren┬ádan slede─Ź. Po popoldanskem temperaturnem maksimumu se pri─Źnejo tla in zrak ob spu┼í─Źanju Sonca proti obzorju hladiti.┬áV ─Źasu son─Źnega zahoda je hitrost ohlajanja najve─Źja. S kopi─Źenjem ohlajenega zraka se v mrazi┼í─Źu debeli jezero hladnega zraka in s─Źasoma se za─Źne hladen zrak prelivati prek najni┼żjih robov (iztokov) mrazi┼í─Źa. Tekom no─Źi se ohlajanje umirja, temperatura dose┼że najni┼żjo vrednost pribli┼żno ob son─Źnem vzhodu. Ko sonce obsije ve─Źji del mrazi┼í─Źa, se temperatura nekaj ur hitro dviguje. Po razkroju jezera hladnega zraka, se prej ujeta zra─Źna masa v mrazi┼í─Źu pri─Źne me┼íati z okoli┼íkim zrakom, nara┼í─Źanje temperature se skoraj ustavi (Verta─Źnik, 2009).

S Sloveniji je najbolj znano mrazi┼í─Źe Babno Polje, kjer je bil izmeren uraden slovenski rekord v minimalni temperaturi, ki zna┼ía -34,5┬░C. Neuradni slovenski rekord je bil izmerjen 9. januarja 2009 v mrazi┼í─Źu Mrzla Komna, ko se je ┼żivo srebro spustilo kar do -49,1┬░C (Verta─Źnik, 2009).

Mrazi┼í─Źa pod Sne┼żnikom (1796 m), od leve proti desni Velika in Mala Kolobarnica ter Smrekova Draga, v katerih zaradi pogostega mraza opazimo tudi rastlinski obrat. Na robovih mrazi┼í─Źa je gozd, ki ni┼żje prehaja v ru┼íevje ter nazadnje v travnat svet. V ozadju pod meglo Lo┼íka dolina┬áter desno zasne┼żeno Babno polje (slika levo). Na sliki desno mrazi┼í─Źe Travni┬áDolci┬ápod Sne┼żnikom:

Mrazi┼í─Źe Mrzla Komna na Lepi Komni, slovenski temperaturni rekorder z -49,1┬░C┬á(levo) ter mrazi┼í─Źe Hribarice nad Dolino Triglavskih jezer, najvi┼íje le┼że─Źe mrazi┼í─Źe v Sloveniji, kjer se opravljajo meritve temperature (slika desno). V zimi 2006/2007 so tu izmerili -36,5┬░C (Verta─Źnik, 2009):

Na Komni je poznano mrazi┼í─Źe tudi Planina Govnja─Ź z┬ánajni┼żjo izmerjeno temperaturo┬á-41┬░C (slika levo) (Verta─Źnik, 2009), eno ve─Źjih mrazi┼í─Ź┬ápa so Krnska jezera,┬átorej kotlina med zgornjo postajo tovorne ┼żi─Źnice in pobo─Źjem nad velikim Krnskim jezerom (slika desno):

 

Krnska jezera pozimi, ko je dno doline ve─Źinoma v senci. Jezera zamrznejo, ob sne┼żenih zimah so pokrita z debelo sne┼żno odejo. Na sliki levo zaledenelo Krnsko jezero 2. januarja 2016. Na hud mraz ka┼że tudi prisotnost velikih kristalov povr┼íinskega sre┼ża na┬ásne┼żni odeji, ki nastane kot posledica sublimacije vodne pare na podhlajenih tleh┬á(slika desno):

 

BANJŠKA PLANOTA

Banj┼íka planota je zakrasel planotast svet, ki le┼żi med spodnjo So┼íko dolino in spodnjim tokom reke Idrijce, na nadmorskih vi┼íinah med 620 in 1071 m (Wikipedija). Med kra┼íkimi pojavi, ki jih najdemo na Planoti na┼ítejmo brezna, po┼żiralnike, ┼ítevilne vrta─Źe, ki so pogostej┼íe predvsem na vzhodnem in severnem delu planote (Lokovec) ter┬ákotlinasto┬ádno planote┬á(okolica vasi Banj┼íice). Iz temperaturnega vidika so zanimive predvsem zadnje omenjene, vrta─Źe v Lokovcu ter ob┼íirno dno planote na Banj┼íicah, po katerem so razporejeni ┼ítevilni po┼żiralniki. Povr┼íinskih vodotokov ve─Źinoma ni, oziroma se ob padavinah pojavljajo le manj┼íi poto─Źki, ki izginjajo v omenjenih ponikvah.

Levo pogled na osrednji del Banj┼íke Planote z vrha Goleka (819 m), desno pogled proti kravji farmi in dnu mrazi┼í─Źa, kjer smo opravljali meritve:

 

MERITVE NA BANJŠKI PLANOTI

Mrazi┼í─Źe pri kmetiji Princ

Z meritvami temperature na Banj┼íki planoti smo za─Źeli ┼że leta 2014 v vrta─Źi pri kmetiji Princ na skrajnem severu Planote. Lokacija ni postregla s┬ápri─Źakovanimi nizkimi temperaturami, saj je bila izpostavljena izrazitim no─Źnim pobo─Źnim vetrovom, ki so┬áprepre─Źevali razvoj jezera hladnega zraka.┬áNajni┼żja izmerjena vrednost na dnu vrta─Źe┬áje bila -15┬░C.

V za─Źetku leta 2017 smo z meritvami poizkusili na nekaterih novih lokacijah v Lokovcu ter na Banj┼íicah. Od ve─Ź┬ápreizku┼íenih lokacij smo┬ákasneje meritve ohranili le na dveh, ki sta pokazali najve─Źji potencial. V Gorenjem Lokovcu v sestavljeni vrta─Źi z lokalnim imenom ‘Na Dolin’ z dnom na 810 m n.m.v. in globino le nekaj ─Źez 10 m in┬áiztokom iz mrazi┼í─Źa┬ápora┼í─Źenim s smrekovim gozdom, ki┬á┼íe dodatno zadr┼żuje hladen zrak┬áter na dnu Banj┼íke planote ob kravji farmi na 674 m n.m.v. z globino 41 metrov. Meritve so potekale na vi┼íini 2 m nad tlemi s temperaturnimi senzorji z datalogerjem, znamke┬áMaxim ibutton DS1922L. Interval meritve je bil 10 minut. Meritve smo opravljali le v obdobjih, ko so bile napovedane nizke temperature in jasne, mirne no─Źi s sne┼żno odejo na tleh. Izmerjene temperature v mrazi┼í─Źih smo nato primerjali s temperaturami na vremenskih postajah v neposredni bli┼żini mrazi┼í─Ź. Temperature iz Lokovca smo primerjali s temperaturami na vremenski postaji Dolgi Laz (888 m n.m.v.), temperature iz Banj┼íic pa z vremensko postajo Okroglo (770 m n.m.v.).

REZULTATI MERITEV IN RAZPRAVA

Prve poskusne meritve na obeh lokacijah so potekale med 6. in 8. januarjem 2017. V no─Źi iz 6. na 7. januar se je temperatura v Lokovcu spustila do -23┬░C, na Banj┼íicah do -17┬░C. V istem terminu je bila na vremenski postaji┬áOkroglo izmerjena minimalna temperatura -9,1┬░C. No─Ź ni bila popolnoma mirna, saj je burja motila ohlajanje predvsem na Banj┼íicah, medtem ko je v Lokovcu za─Źetek le tega zamaknila v ve─Źer. Na tleh ni bilo sne┼żne odeje, ki bi pove─Źala radiacijo in s tem ohlajanje.

Pot do mrazi┼í─Źa ‘Na Dolin’ s smrekovim gozdom, ki pora┼í─Źa iztok iz mrazi┼í─Źa┬á(levo) in zgornji del sestavljene vrta─Źe (desno) dne 9. januarja 2017:

 

Dno mrazi┼í─Źa na 810 m n.m.v. (levo) in monta┼ża senzorja ibutton na leseno lato (desno). Pri meritvah nismo uporabljali radiacijskih zaklonov, ki bi ┼í─Źitili senzorje pred toploto son─Źnih ┼żarkov, saj so nas zanimale predvsem no─Źne in jutranje temperature pred son─Źnim vzhodom. Poleg tega je dno mrazi┼í─Źa ‘Na Dolin’ cel dan v senci:

 

Na naslednje potencialno┬ázanimivo obdobje za meritve smo morali ─Źakati do decembra.┬áTa je bil vremensko dinami─Źen s ┼ítevilnimi prehodi front, obilnimi padavinami ter izmenjavanjem toplega, ju┼żnega vremena ter hladnega vremena s sne┼żno odejo. V Lokovcu je sne┼żna odeja v prvi polovici meseca dosegla vi┼íino okoli 30 cm, na Banj┼íicah pa najve─Ź 10 cm.

Rekodno┬ánizko temperaturo┬ásmo┬áizmerili v no─Źi┬áiz 9. na 10. december.┬á8. decembra zve─Źer je na┼íe kraje pre┼íla hladna fronta, na Banj┼íki planoti je zapadlo 10 cm snega, v Lokovcu 15 cm. Tam je ┼że bilo okoli 15 cm podlage od prej┼ínjega sne┼żenja, tako je skupna vi┼íina sne┼żne odeje dosegla 30 cm. Meja sne┼żenja se je na severnem Primorskem spustila do 400 m n.m.v. Do jutra je pihala ┼íibka do zmerna burja, ki je ─Źez dan ponehala. Popoldne se je razjasnilo, nastale razmere so bile ugodne za no─Źno ohlajanje v mrazi┼í─Źih.

Pogled na sne┼żno mejo nad So┼íko dolino 9. decembra 2017 zjutraj. V grebenu nad dolino skrajno levo Korada (812 m), desno greben Kanalskega Kolovrata. V ozadju se vidijo italijanski Dolomiti ter bli┼żajo─Źa se razjasnitev (slika levo). Desno popoldansko sonce v Dolgem Lazu (Po─Źitni┼íka hi┼ía Alviva – slika desno) s spodnjimi bohinjskimi gorami v ozadju:

 

Vremenska situacija nad Evropo┬áv no─Źi iz 9. na 10. december. Hladen zrak se je v drugem delu no─Źi ┼że umikal, pri─Źel je pihati JZ veter, povezan z novo vremensko motnjo. Temperatura na 850 hPa se je pono─Źi gibala med -5 in -6┬░C:

 

Ohlajanje se je pri─Źelo v ─Źasu son─Źnega zahoda, temperatura je hitro padla, na Banj┼íicah z 0┬░C na -17┬░C, ‘Na Dolin’ v Lokovcu iz -7┬░C na -14┬░C.┬áZgodaj zve─Źer┬áje bilo ohlajanje za─Źasno zaustavljeno, na Banj┼íicah se je celo ogrelo do -13┬░C. Vzrok je bil v nastanku zavetrne obla─Źnosti na ju┼żni strani Alp ob vi┼íinskih severozahodnih vetrovih.┬áKo se je ponovno razjasnilo, se je ohlajanje nemoteno nadaljevalo. Minimalne temperature so bile izmerjene hitro po polno─Źi. Na Banj┼íicah┬áse je ┼żivo srebro spustilo┬ádo -24┬░C, v Lokovcu do -23,5┬░C. V nadaljevanju no─Źi je temperatura bolj ali manj stagnirala, okoli 4:30 zjutraj pa je┬á┼że zapihal jugozahodnik pred bli┼żajo─Źo se vremensko motnjo in┬áprepihal mrazi┼í─Źa ter┬árazkrojil jezero hladnega zraka. Ob tem smo zabele┼żili izjemne temperaturne hode, na Banj┼íicah se je┬átemperatura v petih urah dvignila za 23,5┬░C.

Potek temperature na Banj┼íicah v no─Źi iz 9. na 10. december:

Potek temperature v Gorenjem Lokovcu v vrta─Źi ‘Na Dolin’. Vpliv obla─Źnosti v prvem delu no─Źi je bil manj opazen.┬áTemperatura je na tej lokaciji ostala pod -20┬░C kar 10 ur (19:00 – 5:00):

Popoldne 10. januarja je pri─Źelo sne┼żiti, do polno─Źi je padlo 10 cm snega, nato se je zaradi mo─Źnega jugozahodnika ogrelo, sneg je pre┼íel v de┼ż. V slabih 48 urah┬ásta topel veter in mo─Źan de┼ż pobrala┬ávseh 30 cm sne┼żne odeje. Po 15. decembru je bilo ┼íe nekaj no─Źi z ugodnimi pogoji za ohlajanje v mrazi┼í─Źih, podatki so predstavljeni v tabelah spodaj. Za primerjavo so dodane tudi minimalne izmerjene temperature na vremenskih postajah izven mrazi┼í─Ź.

Mo─Źno sne┼żenje 10. januarja zve─Źer, preden je pri─Źelo de┼żevati:

 

Tabele minimalnih zabele┼żenih temperatur v mrazi┼í─Źih Banj┼íice ter Na Dolin ter primerjava z bli┼żnjimi vremenskimi postajami v Okroglem in v Dolgem Lazu med 16. in 25. decembrom. Z rumeno, oziroma belo barvo so ozna─Źene dnevne minimalne temperature, ki so bile izmerjene zve─Źer. Na Banj┼íicah smo senzor pobrali 24. decembra, zato podatka o minimumu 25.12. ni:

 

ZAKLJU─îEK

Rezultati meritev so pokazali, da imata obe lokaciji dober potencial za zelo nizke temperature. Rekordni no─Źi navkljub je potrebno poudariti, da pogoji niso bili idealni. V prvem delu no─Źi je ohlajanje zmotila obla─Źnost, v drugem delu pa je jugozahodnik preme┼íal zra─Źne plasti in popolnoma razkrojil inverzijo. Zra─Źna masa nad nami ni bila ekstremno mrzla. Na Okroglem je bil v rekordni no─Źi izmerjen Tmin -4,2┬░C, v Dolgem Lazu pa -5,9┬░C, kar je precej topleje kot v nemirni januarski no─Źi, ki smo jo omenjali v za─Źetku tega poro─Źila. Domnevamo, da so v obeh mrazi┼í─Źih mo┼żne ┼íe ni┼żje temperature,┬á┬á─Źe se le poklopijo vsi dejavniki, se pravi mirna, jasna no─Ź s sne┼żno odejo na tleh in dovolj mrzla zra─Źna masa nad na┼íimi kraji. Zato bomo ob podobnih situacijah nadaljevali z meritvami.

VIRI

Z vstopom v leto 2018 smo na vremenski postaji Enomarket Kojsko pri─Źeli osmo leto neprekinjenih meritev meteorolo┼íkih spremenljivk. Postaja je v dobri kondiciji in skrbi za to─Źne in vseskozi dostopne podatke. Leto 2017 je bilo v Gori┼íkih brdih vremensko burno, saj nam je ponudilo skoraj vse, kar je mo┼żno. Imeli smo┬ámraz, burjo, sneg, pozebo, vro─Źinske valove, nevihte z mo─Źnim vetrom, to─Źo. Le nad su┼ío se nam na sre─Źo ni bilo treba prito┼żevati.

Povpre─Źna letna temperatura v letu 2017┬áje┬ábila┬á13,6┬░C, kar je v okviru povpre─Źja zadnjih sedem let, ki zna┼ía 13,7┬░C, a hkrati precej topleje od povpre─Źja 1978-1990 na┬ávremenski postaji ARSO v Vedrijanu, ki je z 12,5┬░C kar za 1,1┬░C hladnej┼íe. 6 mesecev leta je bilo hladnej┼íih od povpre─Źja, 6 toplej┼íih. Najbolj sta izstopala januar z 1,3┬░C za 2,9┬░C hladnej┼íi od povpre─Źja 2011-2017 in 2,2┬░C hladnej┼íi od vedrijanskega povpre─Źja (1978-1990) ter september s 16┬░C 2,7┬░C hladnej┼íi od povpre─Źja 2011-17 in 2,4┬░C od 1978-90. Absolutni minimum je bil zabele┼żen 11. januarja, ko se je temperatura spustila do -7,3┬░C. Od toplej┼íih mesecev je 1,7┬░C nad povpre─Źje postaje segel marec, ki je bil hkrati kar 3,7┬░C toplej┼íi od povpre─Źja v Vedrijanu. Ker je bil pretopel tudi februar (2,3┬░C v primerjavi z Vedrijanom), smo imeli ponovno zelo zgodnji razvoj vegetacije. Posledi─Źno je bila ┼íkoda zaradi aprilske pozebe (21.4.) velika. Pozebo smo podrobneje obravnavali v ─Źlanku na povezavi. Poletje je bilo nadpovpre─Źno toplo. Povpre─Źna temperatura poletnih mesecev (junij-julij-avgust)┬áje bila 23,1┬░C, kar je 0,7┬░C topleje od povpre─Źja 2011-17 in poletje po toploti uvr┼í─Źa na tretje mesto. Najtopleje je bilo leta 2012 s povpre─Źjem 23,6┬░C.┬áS povpre─Źno temperaturo 24,2┬░C je po toploti najbolj izstopal avgust. V letu smo zabele┼żili 32 vro─Źih dni (Tmax >= 30┬░C) in 18 tropskih no─Źi (Tmin >= 20┬░C), kar je nekoliko podpovpre─Źno.

Najtoplej┼íi dan v letu je bil zabele┼żen 5. avgusta, ko je ARSO postaja v Podnanosu izmerila rekordnih┬á40,4┬░C. V Kojskem smo letni┬ámaksimum sicer zabele┼żili ┼że 3. avgusta s 36,3┬░C.┬áNepozabna┬áje bila rekordno topla┬áno─Ź iz 5. na 6. avgust, ko se je ob burji temperatura pono─Źi┬áspustila┬ále do┬á27,8┬░C. To je┬áabsolutni najvi┼íji┬áno─Źni minimum, doslej izmerjen za tej postaji.

Grafi iz vremenske postaje Enomarket Kojsko za termin no─Źi iz 5. na 6. avgust. Iz arhivskih razlogov prilagamo grafe vseh vremenskih spremenljivk. V popoldanskem ─Źasu je 6. avgusta sledil ┼íe prehod hladne fronte, ki je prinesel uni─Źujo─Źo to─Źo v dele Gori┼íkih brd:

 

 

 

┼áe nekaj minimalnih temperatur iz amaterskih postaj na Severnem Primorskem v no─Źi iz 5. na 6. avgust:

Neblo 28,6┬░C
Biljana 28,4┬░C
Gorenje Polje – Anhovo 28,4┬░C
Hum 28,3┬░C
Kojsko 27,8┬░C
Deskle 27,8┬░C
Paljevo 25,9┬░C
Ravna pri Ligu 24,7┬░C
Okroglo – Banj┼íice 23,1┬░C
Korada 22,4┬░C
Dolgi Laz 21,6┬░C

Graf povpre─Źnih mese─Źnih temperatur po letih na vremenski postaji Enomarket Kojsko:

Padavinsko je bilo leto 2017 nadpovpre─Źno. V Kojskem je padlo 1708,1 mm de┼żja. Povpre─Źje zadnjih 7 let je 186,7 mm ni┼żje, in sicer 1521,4 mm. Dolgoletno povpre─Źje 1978-2015 za Vedrijan zna┼ía 1649,1 mm. Zima je bila precej su┼ína, predvsem na ra─Źun popolnoma suhega decembra 2016, podpovpre─Źen je bil tudi mrzli januar, ko je prevladoval sibirski anticiklon. Nizki povpre─Źni temperaturi navkljub, sne┼żnih padavin skorajda ni bilo. Vi┼íji predeli Brd, vklju─Źno s Kojskim, ┼ámartnim in Vedrijanom so bili pobeljeni le 14. januarja. Padavinsko najobilnej┼íi zimski mesec je bil februar s slabimi 150 mm. Spomladi je v zadnjih letih suh april le upravi─Źil svoj sloves s 158,5 mm. Pri tem povejmo, da aprilsko povpre─Źje zadnjih 7 let zna┼ía skromnih 90 mm. Poleti smo bili dele┼żni nadvse dinami─Źnega vremena, ko so vro─Źinske valove prekinjali pogosti prehodi hladnih front. S seboj so prina┼íale mo─Źne nevihte. Nekaj fotografij le teh je zbranih┬ápri dnu ─Źlanka. Skupno je v poletnih mesecih padlo 410,9 mm de┼żja, kar poletje po namo─Źenosti uvr┼í─Źa na tretje mesto, rekord dr┼żi leto 2015, z┬ávsega 2,9 mm ve─Źjo akumulacijo. Povpre─Źje zadnjih 7 let zna┼ía 319,5 mm.

Pobeljena Šmartno in Kojsko 14. januarja:

 

September si zaradi svoje ‘nenavadnosti’ zaslu┼żi svoj odstavek. Kot smo predhodno omenili, gre za dale─Ź najhladnej┼íi september na postaji. Temperaturno mu je ┼íe najbli┼żje september 1984 s povpre─Źjem 16,6┬░C. Mesec je z 285 mm de┼żja izstopal tudi padavinsko in postavil septembrski rekord postaje. Toda opozorimo, da smo v preteklosti ┼że poznali zelo mokre septembre. ┼Że leto 2010, ko postaja v Kojskem ┼íe ni delovala, ga znatno preka┼ía. V Vedrijanu je takrat padlo kar 350,1 mm de┼żja. ┼áe nekateri izjemno namo─Źeni septembri iz vremenske postaje Vedrijan so zbrani spodaj:

  • 1993: 427,6 mm
  • 1995: 418,5 mm
  • 2001: 365,1 mm
  • 1998: 362,1 mm
  • 2010: 350,1 mm
  • 1981: 338,3 mm
  • 1984: 312,4 mm
  • 1988: 299 mm
  • 1991: 290 mm

S povpre─Źjem 188,6 mm je september celo najbolj namo─Źen mesec na vremenski postaji Vedrijan v obdobju 1978-2015, kar ni najbolj┼ía novica za vinorodno obmo─Źje, kjer prav v tem ─Źasu poteka trgatev. Mogo─Źe je bolj┼ía novica, da┬áso v zadnjih letih tako namo─Źeni septembri redkej┼íi, ─Źeprav bi glede na kratko ─Źasovno obdobje te┼żko govorili o trendu, saj┬ámese─Źno povpre─Źje v Kojskem za septembre zadnjih 7 let zna┼ía 148,5 mm, kar je le 40 mm manj od Vedrijana. Hkrati je to ─Źetrti najbolj namo─Źen mesec v letu na tej postaji. Glede na te podatke lahko pri─Źakujemo v prihodnosti rast povpe─Źja tudi v Kojskem.

Preostala jesenska meseca sta bila bolj suha in umirjena. Bili smo dele┼żni nekaj genovskih ciklonov ob koncu novembra, nato je sledil zelo moker december. Dotedaj je bil december najbolj suh mesec na tej postaji. Po 261,1 mm padavin se je povpe─Źje popravilo navzgor na 97,1 mm. Za najbolj su┼ínega v Kojskem tako po novem velja avgust z dobrimi 85 mm de┼żja, drugi je april z 90 mm. Spet pa moramo poudariti, da smo tudi mokre decembre ┼że videli v preteklosti. Zadnje tako obdobje je bilo v letih 2008 – 2010.

Letne akumulacije padavin na vremenski postaji Kojsko po letih:

Vetrovno leto ni posebej izstopalo. Izrazite orkanske burje nismo bili dele┼żni, najmo─Źnej┼íi sunek le te smo zabele┼żili 17. januarja, ko je pihnilo s 103 km/h, sledi sunek 99,8 km/h, izmerjen 7. novembra po prehodu fronte. Najmo─Źnej┼íi sunek v letu smo┬áizmerili med prehodom nevihtne linije 25. junija. Zapihalo je z 114,3 km/h. Mo─Źnej┼íi sunek, 80,5 km/h┬áje bil zabele┼żen ┼íe med nevihto 24. julija.

Nevihtna linija nad Goriškimi brdi 24. julija:

Nevihte 28. junija (levo) in 25. julija (desno):

 

Nevihtna linija 10. avgusta ter shelf cloud pred nevihto 16. septembra:

 

Preostale bolj izrazite prehode hladnih front z mo─Źnej┼íimi nevihtami smo obravnavali posebej v predhodnih ─Źlankih.

Na vremenski postaji smo ob prehodih neviht, ki so povzro─Źile mo─Źne vetrove, opazili ┼íe eno zanimivost, in sicer nenadni porast zra─Źnega pritiska. Ob prehodih neviht 25. junija ter 6. avgusta je tlak ob sunkih nevihtnega pi┼ía narastel za kar 5 hPa:

 

Ob koncu dodajmo ┼íe klimagram vremenske postaje Enomarket Kojsko za obdobje 2011 – 2017 v primerjavi s klimagramom ARSO postaje v Vedrijanu. Primerjava dveh obdobij meritev temperature v Gori┼íkih brdih razkrije bistveno toplej┼íe spomladanske in poletne mesece, medtem ko je┬ájesen z izjemo novembra izena─Źena z obdobjem 1978-90. Zime so danes okoli 1┬░C toplej┼íe:

Viri:

Page 1 of 5712345»...Last »
Kontakt
Calotropis theme by itx

Videos, Slideshows and Podcasts by Cincopa Wordpress Plugin